Revija Reporter
Slovenija

Dušan Keber, menedžer iz dnevne sobe

Nenad Glücks

21. jul. 2013 6:30 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Tudi v uredništvo Reporterja smo prejeli anonimno pismo z več očitki na račun Dušana Kebra, nekdanjega strokovnega direktorja Kliničnega centra v Ljubljani, ministra za zdravje in podpredsednika LDS. Po koncu mandata ministra leta 2004 se je Keber celo leto dni »trudil« najti novo službo in hkrati prejemal nadomestilo ministrske plače, nato pa se je znova zaposlil v UKC Ljubljana. 

Toda, kot piše anonimni pisec, se Keber ni vrnil kot zdravnik na kliniko, pač pa se je zaposlil za štiri ure na dan kot svetovalec, ki »organizira in vodi poslovanje Kliničnega centra, odgovarja ustanovitelju in svetu KC za poslovni uspeh, za uravnoteženje poslovnih in strokovnih interesov«. Pri sklenitvi pogodbe je izredno strokovno uravnotežil predvsem svoj poslovni interes, njegovo delovno mesto namreč sploh ni bilo v Kliničnem centru, pač pa doma. Preostale štiri ure do polnega delovnika je Kebru za delo na domu menda plačevala medicinska fakulteta. Zdaj je za polovični delovni čas svetovalec generalnega direktorja UKC Simona Vrhunca, ki Kebra zagovarja z besedami, da je izvedel številne projekte: razvil je model financiranje terciarne dejavnosti, pripravil projekt organizacije dela UKC v povezavi z željami nekaterih kliničnih oddelkov po odcepitvi, zdaj pripravlja strategijo delovanja UKC.
 
Pisec anonimnega pisma pa trdi, da Keber v resnici nikoli ni organiziral in vodil dela UKC, temveč je delovni čas odlično izkoristil za služenje dodatnega denarja. Postal je še svetovalec vladi Srbije (glede svetovanja makedonski vladi, je Keber za Delo poudaril, da v Makedoniji nikoli ni delal). Glede tega, da naj bi po pogodbi skrbel za poslovni uspeh UKC, anonimni pisec navaja, da o ekonomiji ne ve nič, je pa odličen demagog in retorik.
 
Očita mu tudi prodajo bolnišnice v ljubljanskem Trnovem, to naj bi storil brez javnega razpisa, zdaj je na tej elitni lokaciji velik kompleks varovanih stanovanj v zasebni lasti. Bolnišnico naj bi prodal za tretjino tedanje tržne cene, zato je menda zdravstvo oškodoval za tri milijone evrov. Med grehe mu šteje tudi najetje kredita v višini sedanjih 1,75 milijona evrov za plačilo povsem nepotrebnih svetovalnih storitev, ki so jih za izdelavo bele knjige za ministrstvo za zdravje izdelale razne svetovalne agencije, tudi take s sedežem v davčnih oazah. 
 
»Ne smem pa pozabiti še njegove zasebne firme, s katero je še kot strokovni direktor UKC Ljubljana služil lepe denarce pri izvedbi raznih tečajev in seminarjev,« je opozoril pisec. 
 
Keber je uredništvu Dela poslal odgovor na to pismo, v katerem pravi, da gre večinoma za napačne podatke, obtožbe, ki so se že izkazale za neutemeljene, in podtikanja. Zanimivo, da ob tem ni zanikal niti enega samega očitka iz pisma, samo to, da ni »eden prvih zasebnikov v zdravstvu«, kot piše v pismu. Za pomoč bolnikom nikoli ni prejel zasebnega plačila, njegovo zasebno delo na področju svetovanja in izobraževanja pa se nanaša na zdravstvene delavce ali institucije. Gre za sprenevedanje: denarja iz zdravstvene blagajne ni pobiral kot zasebni zdravnik, ampak kot zasebni svetovalec v zdravstvu.