Delež poslank vmes upadal
Delež žensk, ki so vstopale v DZ, pa v zgodovini volitev ne kaže konkretnega napredka. Leta 1990 je bil namreč 18,7-odstoten, leta 1992 pa 13,3-odstoten. Štiri leta kasneje je bilo v DZ le 7,8 odstotkov žensk, leta 2000 pa se je delež ponovno dvignil na 13,3 odstotka, navaja statistični urad.
Na volitvah leta 2004 je bilo med vsemi kandidati 24,9 odstotkov žensk, izvoljenih v DZ pa jih je bilo 12,2 odstotka. Skupen delež vseh kandidatk na volitvah leta 2008 je bil sicer višji, 35,3-odstoten, v DZ pa so jih izvolili zgolj 13,3 odstotkov.
Tako po zastopanosti žensk v parlamentu Slovenija ostaja na repu evropskih držav. Leta 2004 je bilo od skupno 90 poslancev v DZ 79 poslancev in 11 poslank, leta 2008 pa 78 poslancev in 12 poslank.
Stranka SD je v DZ leta 2008 vstopila z 21 poslanci in osmimi poslankami, kar je po statističnih podatkih sodeč največji delež žensk med vsemi strankami. LDS so zastopali štirje poslanci in ena poslanka, stranko Zares pa osem poslancev in prav tako ena poslanka. SDS je zastopalo 26 poslancev in dve poslanki, preostale stranke pa leta 2008 niso imele izvoljenih predstavnic v DZ. Tudi nobene od obeh narodnih skupnosti, italijanske in madžarske, leta 2008 ni zastopala ženska.
Leta 2004 pa je SD imela osem moških in dve ženski predstavnici, SDS pa kar 27 moških in dve ženski. LDS je takrat zastopalo 20 moških in tri ženske, SNS pa pet moških in ženska. Medtem DeSUS že v dveh zaporednih mandatih v svojih vrstah nima poslank.
Volilna udeležba upada
Splošni podatki statističnega urada o volitvah v DZ pa med drugim kažejo na upad volilne udeležbe na državnozborskih volitvah. Leta 1990, ko so volitve potekale še v družbenopolitični zbor, je bila sicer udeležba 83,5-odstotna. Od leta 1992 dalje potekajo volitve v državni zbor, volilna udeležba pa je bila takrat kar 85,9-odstotna, vendar je leta 1996 padla na 73,7 odstotkov, leta 2000 pa na 70,4 odstotkov. Na volitvah leta 2004 je bila udeležba le še 60,6-odstotna, leta 2008 pa se je nekoliko izboljšala in dosegla 63,1 odstotkov.
Volilni prag rasel
Volilni prag za vstop v DZ je bil leta 1990 2,5-odstoten, kar je takrat doseglo devet kandidatnih list. V letih 1992 in 1996 je bil volilni prag postavljen na 3,3 odstotkih. Leta 1992 je ta odstotek doseglo osem, štiri leta kasneje pa sedem kandidatnih list. Od leta 2000 dalje pa volilni prag znaša štiri odstotke, kar je v istem letu doseglo osem kandidatnih list, v letih 2004 in 2008 pa je volilni prag uspelo preseči sedmim kandidatnim listam.
Na volitvah leta 2008 so bili po številu prejetih glasov najmočnejši Socialni demokrati (SD), ki so prejeli 29 poslanskih mest, kar je skoraj trikrat več kot na volitvah leta 2004, ko so jih prejeli deset. Na drugem mestu je pristala Slovenska demokratska stranka (SDS), sicer zmagovalka volitev leta 2004, ki prejela le eno poslansko mesto manj.
Novost na volitvah leta 2008 pa je bila stranka Zares - nova politika, ki je nastala slabo leto pred volitvami (oktobra 2007) in se z devetimi mandati uvrstila v DZ. Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) pa se je v primerjavi z volitvami leta 2004 okrepila za tri poslance in prejela sedem mandatov.
Po pet mandatov v DZ so leta 2008 prejele koalicija Slovenska ljudska stranka (SLS) in Stranka mladih Slovenije (SMS), Slovenska nacionalna stranka (SNS) in Liberalna demokracija Slovenije (LDS).