Vlada bo danes predvidoma obravnavala predlog družinskega zakonika, ki ureja zakonsko zvezo in razmerja med zakoncema, zunajzakonsko skupnost ter razmerje med otrokom in starši oziroma posvojitelji. Po predlogu zakonika je zakonska zveza določena kot življenjska skupnost dveh oseb istega ali različnega spola.
Pojem družine je v predlogu zastavljen širše kot do zdaj. Za družino se namreč štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj. Obstoj družine je vezan na dolžnost preživljanja in ne na sorodstveno razmerje med otrokom in osebo, s katero živi v življenjski skupnosti. Družino ustvarja otrok, če pa ni otroka, ni družine, je zapisano v gradivu, objavljenim na spletnih straneh vlade.
Predlog prvič priznava pravne posledice tudi življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenili zakonske zveze. V primerih, ko se zunajzakonskima partnerjema rodi skupni otrok ali če otroka posvojita, ni nujno, da taka skupnost traja dlje časa.
Izrecno je določeno, da lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja skupaj posvojita otroka. Predlog torej omogoča tudi istospolnima partnerjema možnost zasnovanja družine s posvojitvijo.
Predlog prepoveduje telesno kaznovanje otroka ali druge oblike ponižujočega ravnanja, ki zavezuje ne le starše, temveč tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb.
Vsebina zakonika je v politični in širši javnosti naletela na različne odzive zlasti v delu, ki istospolne skupnosti izenačuje z drugimi skupnostmi. Nasprotniki dokumenta so vlado pozvali, naj umakne takšen predlog, sicer napovedujejo referendum. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so opozorili, da predlog v ničemer ne zmanjšuje pomena tradicionalnih družinskih oblik.
