Predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik je poslal pismo tujim veleposlanikom v Sloveniji, na katere se je obrnil zaradi vladnega predloga o povišanju davka za tisk in zadnjimi dogodki na slovenskem medijskem prizorišču. V svojem pismu opozarja na škodljive posledice dviga DDV iz 8,5 odstotka na 20 odstotka za časopise in revije, hkrati pa dodaja, da se to „lahko razume kot huda kršitev ustavno zajamčene pravice do informiranosti. Je tudi grožnja svobodi izražanja in medijski svobodi, dvema temeljnima človekovima pravicama.“
V pismu je Stepišnik protestiral tudi zaradi znižanja RTV prispevka in ustanovitve nove televizije Planet TV ter vse skupaj zavil v kontekst političnega (vladnega) obračuna nad mediji: „Bojimo se, da je to še en poskus podreditve in utišanja medijev, tokrat še bolj učinkovit, ker prihaja zakrit kot varčevalni ukrep. Podobna strategija je že bila uporabljena z nedavnim znižanjem televizijske naročnine, ki ogroža prihodnost javne televizije v imenu nudenja gledalcem nepomembnih prihrankov pri mesečnem računu. Hkrati pa telekomunikacijsko podjetje, ki je v večinski državni lasti, ustanavlja nov televizijski kanal.“
Na spornost dviga davka za časopise in revije je sicer opozorilo tudi Združenje novinarjev in publicistov, nekatere koalicijske stranke pa so napovedale, da ga v parlamentarni proceduri ne bodo podprle. Na zadnjem vrhu koalicije so prvaki SLS, Desusa, DL in NSI celo javno napovedali, da bodo namesto tega povišanja davka poiskali druge proračunske vire. Zato ni povsem razumljivo, zakaj se je DNS odločilo za pismo tujim veleposlaništvom, ko pa je vendar že jasno, da ne bo sprejet v državnem zboru. Posebej pa je problematično, ker DNS v svojem protestu nasprotuje ustanovitvi nove televizijske postaje, ki bo pomenila nova delovna mesta za novinarje, nekateri med njimi pa so na novo komercialno televizijo prišli celo iz nacionalne RTV. Vse skupaj zato diši po politični zlorabi „največjega novinarskega društva“ in podobni zlorabi novinarstva, ki se je zgodila z novinarsko peticijo proti prvi Janševi vladi leta 2007, ki jo je podpisali 571 novinarjev. Kmalu za tem se je zgodil brutalen obračun na Magu, v katerem so sodelovali nekateri podpisniki peticije in ga s političnim prevzemom popolnoma uničili. Mag je izginil iz medijskega prizorišča, DNS pa se zaradi tega ni niti najmanj zgražalo, saj so nekateri njegovi člani celo sodelovali pri tem barbarskem dejanju.
Naši novinarski kolegi v društvu niso pisali pisem tujim veleposlanikom, ko je državno tožilstvo zaradi neprimerne kazenske zakonodaje na predlog ljubljanskega župana Zorana Jankovića sprožilo kazenski pregon zoper dva novinarja (odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurlo in novinarja Dela Boruta Tavčarja), ker naj ga v svojih komentarjih domnevno žalila. Prav tako niso pisali pisem zaradi političnih pritiskov, ki so se dogajali v času prejšnje vlade, ki jo je vodila koalicija KGB (Katarina Kresal, Gregor Golobič, Borut Pahor).
Na politične pritiske so leta 2010 opozarjali odgovorni uredniki več medijev. Tako je direktor in odgovorni urednik Financ Peter Frankl opozarjal na pritiske odvetnika Mira Senice, partnerja takratne notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal, ki mu je ponujal »pakt o nenapadanju« oziroma grozil s klici njihovega švedskega lastnika. Takratni odgovorni urednik Dnevnika Ali Žerdin je opozarjal na pritiske agencije, ki jo je najelo kmetijsko ministrstvo, vodil ga je Milan Pogačnik, pozneje pa odstopil zaradi afere bulmastifi. Takratni odgovorni urednik Kanala A Bojan Traven pa je razkril različne pritiske takratne vladajoče politike, prav tako je pojasnil politično ozadje ukinitve izredno dobro gledane oddaje Trenja, in sicer zaradi kritik Gregorja Golobiča in poročanja o aferi Ultra. Čeprav ni šlo zgolj za ugibanja, ampak za konkretne očitke konkretnih odgovornih urednikov medijev, DNS zaradi tega ni protestiralo, ker je očitno ščitilo interese političnih zaveznikov.
Naši novinarski kolegi v društvu so prav tako prezrli brutalni obračun na STA leta 2009, ko je direktor Bojan Veselinovič nekaj mesecev šikaniral odgovornega urednika Boruta Meška in ga nato odpustil, kmalu potem pa je Meško zbolel in umrl za rakom. V poravnavi z Meškovo družino je STA plačala odškodnino v višini šestih mesečnih plač odgovornega urednika. Združenje novinarjev in publicistov je na začetku leta na novo vlado naslovilo zahtevo po reviziji nezakonite razrešitve in prekinitvi delovnega razmerja Borutu Mešku. Več kot pol leta pozneje se še ni nič zgodilo, Veselinovič je še vedno na svojem položaju, Društvo novinarjev pa zaradi tega ni napisalo nobenega protestnega pisma veleposlanikom.
Pismo, ki ga je Matija Stepišnik v imenu Društva novinarjev Slovenije poslal veleposlanikom, objavljamo v nadaljevanju:
Društvo novinarjev Slovenije, najstarejši in največji novinarski profesionalni organ v Sloveniji, je globoko zaskrbljeno zaradi odločitve slovenske vlade, da poviša davek na dodano vrednost za časopise, revije in drugi periodični tisk z 8,5 odstotka na 20 odstotkov. Zaradi tega razloga smo se odločili, da se obrnemo na vas.
Tako velik dvig davka je še en resen udarec, verjetno končni, industriji, ki ne le trpi zaradi ekonomske krize, ampak tudi zaradi propadajočega oglaševalskega trga, spremenjenih bralnih navad in drugih strukturnih sprememb. Trdno verjamemo, da bo predlagani davek zgolj nepomembno pripomogel k fiskalni konsolidaciji v Sloveniji. Prve ocene kažejo, da bi lahko dvig davka generiral največ enajst milijonov evrov dodatnih prihodkov, kar je majhen in skoraj nepomemben prispevek k javnim financam.
Že kratkoročno bo dvig davka zagotovo vodil v zaprtje številnih majhnih, večinoma lokalnih medijev. Srednjeročno bodo večje medijske hiše prisiljene v nova zniževanja stroškov, posebno odpuščanja. Dvig davka bo torej zmanjšal obseg in kakovost medijskih vsebin, vključno spletnih novic, ki se trenutno brezplačne.
To se lahko razume kot huda kršitev ustavno zajamčene pravice do informiranosti. Je tudi grožnja svobodi izražanja in medijski svobodi, dvema temeljnima človekovima pravicama.
Rast v slovenski obdavčitvi medijev bo v ostrem nasprotju z večino držav EU, vključno s tistimi v težji fiskalni situaciji od Slovenije. Večina članic ohranja tudi v času krize stopnje DDV, ki so veliko nižje na časopise in revije, kot so na druge dobrine in storitve, v veliko primerih na stopnji nič. To je zaradi posebnega pomena tiskanih medijev, ki opravljajo temeljno demokratično funkcijo v informiranju javnosti in izvajanju kontrole nad političnimi in oblastnimi elitami. To tudi odraža pristno žejo podpirati medijsko svobodo, olajšati dostop do informacij in izpolniti demokratične standarde.
Želimo poudariti, da so v preteklih letih prav slovenski mediji prvi razkrili številne nepravilnosti in sumljiva ravnanja javnih uslužbencev in druge družbene anomalije. Te medijske zgodbe so oblikovale izhodišče za nadaljnje policijske preiskave. Slovenski novinarji in uredniki so torej pokazali, da so sposobni in pripravljeni opravljati svoje poslanstvo v demokratični družbi. Ker predstavljajo mediji temeljni forum za javno debato, morajo biti spodbujeni in varovani, ne pa omejevani ali zatirani, posebno v času krize, ko lahko samo odprta izmenjava pogledov in mnenj producira primerno rešitev.
Ker ne obstajajo nobeni realni, racionalni, finančno ali družbeno utemeljeni argumenti za dvig DDV-ja, se je legitimno vprašati, ali so kakšni drugi razlogi za tak napad na tiskane medije – ki ni prvi napad po slovenski samostojnosti. Bojimo se, da je to še en poskus podreditve in utišanja medijev, tokrat še bolj učinkovit, ker prihaja zakrit kot varčevalni ukrep. Podobna strategija je že bila uporabljena z nedavnim znižanjem televizijske naročnine, ki ogroža prihodnost javne televizije v imenu nudenja gledalcem nepomembnih prihrankov pri mesečnem računu. Hkrati pa telekomunikacijsko podjetje, ki je v večinski državni lasti, ustanavlja nov televizijski kanal.
Od vlade in koalicijskih strank smo že zahtevali, da takoj umaknejo odločitev, da povišajo DDV na časopise in revije. Ministrstvo za finance smo prosili, naj prouči učinke potencialne nične stopnje DDV na tiskane medije, ki bo po našem mnenju vsaj do neke mere olajšala izdajateljem tiska boj za preživetje. Bojimo pa se, da naš glas ne bo slišan, ko bosta vlada in državni zbor diskutirala o ukrepih, tako kritičnih za prihodnost države.
Bili bi izredno hvaležni za vašo podporo slovenskemu tisku in novinarjem, posebno zato, ker bo najavljen dvig davka nepopravljivo spremenil medijsko podobo. Veseli bi bili, če bi vam lahko svojo pozicijo predstavili bolj natančno.