Ministrstvo za kulturo je danes predstavilo pobudo, s katero poziva vse fizične in pravne osebe, ki hranijo arheološke predmete brez potrdila o izvoru, da jih do 1. marca leta 2009 prijavijo pristojnim institucijam, torej muzejem ali Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Pobuda izhaja iz letos sprejetega zakona o varstvu kulturne dediščine.
Zaradi nepooblaščenega raziskovanja in izkopavanja je v preteklosti vrsto predmetov prišlo v zasebno last. Ti niso bili nikoli registrirani in predstavljeni javnosti, vendar zakon določa, da so vse arheološke najdbe last države. Zato na ministrstvu pozivajo vse, ki hranijo določene zbirke, da jih prijavijo.
Na ta način bo tovrstno kulturno dediščino mogoče evidentirati in zaščititi, država pa bo "seznanjena z materiali, ki so na slovenskih tleh in dajejo temu prostoru vsebino in identiteto", je na novinarski konferenci dejal minister za kulturo Vasko Simoniti.
V ta namen so na ministrstvu izdali zloženko in jo razposlali po vsej Sloveniji, javnim zavodom pa dali navodila, kako ravnati v primerih prijav oziroma kako spodbuditi ljudi, da bo akcija uspešna, je dodala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič.
Zakon namreč določa, da so vse arheološke najdbe, ne glede na to, kje so se nahajale - nad zemljo, pod zemljo ali v vodi - last države, poseben člen pa govori, da mora vsak, ki takšne najdbe hrani, imeti potrdilo o izvoru. Če ga nima, je v prekršku, za katerega je lahko kaznovan s precejšnjo globo, je pojasnila sekretarka. To pa ne bo veljalo za tiste, ki bodo takšno najdbo prijavili v roku enega leta od uveljavitve zakona, to je do 1. marca 2009.
Namen te t.i. abolicije je formalna ureditev zbirk ali posamičnih arheoloških predmetov, ki jih hranijo fizične in pravne osebe, pa tudi evidentiranje predmetov, ki so bili pridobljeni z dedovanjem. Poziv naslavljajo tudi na naključne najditelje, ki hranijo tovrstne predmete in doslej o njih niso obvestili pristojnih institucij. Na ta način si po besedah Pirkovičeve obetajo, da takšne najdbe, če so registrirane, ne bodo zlahka predmet trgovanja oziroma odnašanja v tujino.
Za predmete, za katere bodo ugotovili, da abolicija zanje ni potrebna, bodo izdali potrdilo o izvoru in jih bo lastnik lahko še naprej hranil. Če pa bo muzej ugotovil, da gre za pomembno zbirko in jo bo predlagal za uvrstitev v javno zbirko oziroma za razglasitev za kulturni spomenik, bo hranitelj upravičen do denarnega nadomestila. Abolicija sicer ne zadeva predmetov, mlajših od sto let, je še pojasnila državna sekretarka.
Takšno zakonsko rešitev so povzeli po francoskem modelu. Z njim so v Franciji rešili precej najdb, predvsem z morskega dna, je povedal kustos arheolog v Vojaškem muzeju Slovenske vojske Andrej Gaspari. Dejal je še, da bodo veseli "vsakega sporočila o kakršnih koli najdbah, še posebej v tistih primerih, kjer bi bile sporočene vsaj približno natančne okoliščine najdbe".
