Na sploh so indične sodbe sporne, saj obtožencem kratijo pravico do obrambe, indic ni dokaz o dejstvu, pač pa iz njega sklepajo na določena dejstva. Težava je, da lahko na podlagi enega indica sklepaš na pet dejstev, toda katero je pravo? Če ti nekdo reče: bil si na kosilu z določeno osebo neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju in času, poleg tega pa navede indice, ki naj bi na to kazali, se ne moreš braniti, razen z besedami, da pač trditev ne drži. Ne moreš pripeljati priče, ki bi to potrdila, saj je niti ne more biti. Žal indične sodbe obstajajo, pravi dr. Bošnjak, zadeva Patria ni edina. Z vprašanjem, ali gre v tem primeru za politični konstrukt, se ne ukvarja, ugotavlja pa, da je v slovenskem pravosodju v zadnjem času tok upadanja procesnih standardov v škodo obdolžencem.
Pri primeru Patria je sodišče uporabilo finske dokaze, ki so bili pridobljeni s hišnimi preiskavami brez odredbe sodišča, kot to sicer zahteva 36. člen naše ustave. Dokazov, pridobljenih na ta način, v Sloveniji ne bi smeli uporabiti, opozarja Bošnjak, ki se glede tega vprašanja ne strinja s kazenskima pravnikoma dr. Primožem Gorkičem in dr. Katjo Šugman Stubbs. Slovensko ustavno sodišče je v več pomembnih odločbah, primerljivih s pomembnimi ustavnimi odločbami v državah z uveljavljenimi pravnimi standardi, povedalo, katera so tista pravna jamstva, ki jih lahko zagotovi le sodna odločba in jih ni mogoče nadomestiti. To, da prav sodnik potem trdi drugače, Bošnjak primerja z vrhunskim kirurgom, ki bi se mu zdelo sprejemljivo, da na primer operacije v drugi bolnišnici opravlja medicinska sestra, saj to pač omogočajo tamkajšnja pravila. Pri tem je vprašljivo spoštovanje 23. člena ustave, ki določa, da so sodišča neodvisna, v opisanem primeru pa sodišče ne ve, kaj je njegova funkcija.
V zvezi z argumentom višjega sodišča, da je Janša usmerjal posel nakupa oklepnikov, čeprav za to ni dokazov, zgolj zato, ker je bil tedaj premier, Bošnjak opozarja na podobno argumentacijo sodišča pri obsodbi bivšega mariborskega župana Franca Kanglerja v zadevi dodelitve občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Takšno indično sklepanje je v pravni teoriji zavrnjeno. Za obsodilno sodbo je potreben procesni standard »onkraj razumnega dvoma«, za obtožbo pa precej nižji – »utemeljeni sum«. Vendar že slednji zahteva konkretno in specifično opredelitev, kdaj, kje in kako je obdolženec izvršil kaznivo dejanje, česar v sodbi v zadevi Patria ni.
O telefonskih stikih med Janšo in Jožetom Zagožnom pred letom 2006, za katere je sodišče sklepalo po analogiji in ne na podlagi dejanskih izpiskov, je Bošnjak poudaril, da v kazenskem pravu tako sklepanje ni dovoljeno. Seveda sodba sploh ne bi smela biti oprta niti na kasnejše telefonske izpiske, ki jih hrani telefonski operater, hramba izpiskov je v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami, to je nedavno poudarilo Sodišče Evropske unije v Luksemburgu.