Revija Reporter
Slovenija

Dr. Janez Pogorelec: Ob tem izidu lahko vlado sestavi samo Chuck Norris

Igor Kršinar

12. jun. 2018 6:24 Osveženo: 9:16 / 12. 6. 2018

Deli na:

Pred današnjo sejo sveta NSI, na kateri bodo analizirali volilne rezultate in odločali o ponujenem odstopu prvaka Mateja Tonina, smo se pogovarjali s članom vodstva stranke dr. Janezom Pogorelcem.

Je namestnik direktorice vladne službe za zakonodajo, doktor ustavnega prava in v javnih nastopih pogostokrat kritičen do Janeza Janše in Zorana Jankovića, predvsem zaradi vrste kazenskih in drugih postopkov, v katere sta bila vpletena v preteklih letih.

Vsa stališča v tem intervjuju so izključno njegova osebna mnenja in ne odražajo nujno stališč Nove Slovenije. Pred sejo sveta se bo Matej Tonin predvidoma srečal še z Marjanom Šarcem, ki prav tako sestavlja svojo koalicijo.

Gospod Pogorelec, kako komentirate volilne izide? Kdo je zmagovalec: SDS, ki je dobila 25 odstotkov glasov, ali šest strank, ki zavračajo sodelovanje z njo?

Volilni izidi so kar dober odraz stanja v naši politiki. Volivci so se s politiko kruto poigrali, saj so jo postavili pred skoraj nemogočo nalogo pri sestavljanju naslednje vlade. Imamo desnega relativnega zmagovalca in dvotretjinsko večino levih strank. Če bi se malo pošalil, bi lahko rekel, da ob tem izidu lahko vlado sestavi samo Chuck Norris. Vsekakor so volivci politiki sporočili, da bo morala sodelovati, da se bo treba umakniti z okopov, morda predvsem tudi kadrovskih in res modro sodelovati, če hočemo imeti v prihodnjem mandatu kakršnokoli vsaj približno uspešno in razvojno vlado. Izjemen napor bo potreben za to, lahko pa se vse še čisto dobro konča. Sem optimist.

Kakšno prihodnjo vlado vidite? Kdo bo s kom v koaliciji in predvsem, kdo jo bo vodil?

Seveda bi bil sam še najbolj za desno vlado pod vodstvom NSi. Mislim, da bi bil že čas zanjo. A volilni izid tega žal še ne omogoča. Vendar nič kaj bolj ne omogoča niti desne vlade. SDS je dobila le štiri mandate več kot na prejšnjih volitvah, ki so jih vsi in tudi oni sami označili za katastrofo. Po zaslugi velike razdrobljenosti na levici ima SDS (z 10 mandati manj kot SMC na prejšnjih volitvah!) sicer v rokah relativno zmago, je pa res tudi, da je razmerje moči levo:desno 56:32 poslancev.

Če pa bi kakšna od levih strank popustila in bi se vendarle odločila za vstop v tako vlado, pa bi NSi v tako koalicijo verjetno vstopila. Vendar naj poudarim: NSi ne odloča o desni vladi. To izbiro, ali bodo šle v desno vlado ali ne, imajo v tem trenutku samo leve stranke in nič ne kaže, da se bodo zanjo odločile.

Druga možnost, o kateri se zaenkrat še bolj malo govori in bi bila morda za Slovenijo še najboljša, pa bi bila uravnotežena koalicija SDS in še nekaj levih strank, ki bi skupno štele približno 25 poslancev, toliko kot SDS. Taka velika koalicija bila lahko zelo koristna, saj bi koalicijski partnerji drug drugemu porezali nesprejemljive in za državo nekoristne zamisli. Vprašanje pa je, ali imajo akterji za tako vlado dovolj politične modrosti in pogajalskih sposobnosti.

Janez Janša je že dvakrat vodil vlado. Zakaj je ne bi še tretjič?

Janši je gotovo treba priznati, da je bil eden glavnih akterjev slovenske osamosvojitve in gotovo bo šel v zgodovino predvsem po tem. Mislim pa, da se je njegov čas iztekel in da je preprosto preveč obremenjen z vsemi mogočimi nahrbtniki in tudi z odločnim nasprotovanjem velikega dela politične in druge javnosti, da bi bilo produktivno, da bi še kdaj vodil vlado.

Seveda to ali bo vlado vodil ni odvisno od teh pomislekov, ampak od tega ali lahko zanjo dobi podporo vsaj 46 poslancev v Državnem zboru. Če bi se to zgodilo, bi bilo tako odločitev seveda treba spoštovati in bi bil potem povsem legitimen predsednik vlade. V demokracijah pač najprej svobodno razpravljamo in izražamo pomisleke, sprejete odločitve pa je treba spoštovati, pa če gre za sodbe sodišč ali za odločitve Državnega zbora. S tem ne sme nihče imeti niti najmanjših težav.      

Je Marjan Šarec, brez izkušenj v državni politiki in zgolj s 13 poslanci, bolj primeren za mandatarja? Kako bi vodil vlado petih, šestih strank?

Enako kot pri prejšnjem odgovoru: zdaj je čas, da vsi izražamo vse pomisleke, kar jih imamo, vse razloge za in proti, če pa bo v Državnem zboru g. Šarec dobil zahtevano večino, bo seveda povsem legitimen predsednik vlade in je v interesu nas vseh, da je vlada in s tem država čim uspešnejša.

Kakšna je verjetnost, da bi SDS sestavila vlado z nekaterimi levosredinskimi strankami, če premier ne bi bil Janša? Katere stranke bi lahko s tem prepričala?

Vsekakor precej večja, kot če bo, tako kot pred leti ob poročilu KPK, vztrajal pri tem, da je lahko le on predsednik vlade. Takrat bi desnica zlahka obdržala vlado, tako pa jo je, prav zaradi tega vztrajanja, izgubila in je predsednica vlade postala gospa Bratušek.  

Kako ste zadovoljni z volilnimi rezultati NSI? Se je zamenjava Ljudmile Novak z Matejem Toninom obrestovala?

Rezultat ni slab, ga pa težko označimo za zelo dobrega. Priznati je treba, da smo ciljali višje.

Glede Ljudmile pa je treba povedati, da ni nikamor odšla, da je eden temeljnih stebrov stranke in je bila pravkar spet izvoljena v Državni zbor, tako da bo še naprej izjemno pomemben člen slovenske krščanske demokracije. Je pa prepoznala trenutek, ko je stranka potrebovala pomladitev in novo energijo.

 V kakšno koalicijo naj vstopi NSI? Bi bilo bolje, če vstopi v koalicijo petih levosredinskih strank ali da ostane v opoziciji?

Če ne pride niti do desne niti do »uravnotežene« koalicije, ostaneta še dve možnosti: leva koalicija z Levico ali z NSi. Za NSi bi bilo gotovo veliko udobneje, da gre v tem primeru preprosto v opozicijo, za državo pa bi bila neka sredinska vlada z NSi gotovo neprimerno boljša od leve vlade, v kateri bi bila tudi Levica in bi jo zelo radikalizirala v levo.

Kdor računa s tem, da bi bilo tako celo dobro, saj bi potem na naslednjih volitvah tem bolj zanihali v desno, je zelo neodgovoren. Tako stališče spominja na tisto staro komunistično paradigmo, čim slabše, tem bolje za nas… Taka stališča so zelo draga. Za državo in predvsem za blaginjo njenih državljanov. Zato sem trdno na stališču, da nikogar ne izključujmo, pomembno pa je, da odločitev o koaliciji sprejmemo iz vsebinskih in ne apriorno ideoloških razlogov.

To pa je stvar koalicijske pogodbe, ki jo je treba znati dovolj zavezujoče napisati, da, ne le izpeljemo zgolj tisto kar je dogovorjeno, ampak da tudi nobena stranka ne glasuje za nič o čemer ni bilo v koaliciji doseženo soglasje. Treba si je pač izpogajati dovolj, da je vredno iti v vlado. Če to ni mogoče, seveda ne greš, kot nismo šli že prejšnjič.