Dopolnilne odločbe izbrisanim

Kresalova je dejala, da bodo dopolnilne odločbe izdali vsem tistim izbrisanim, ki so si "v vmesnem času že uredili status v Sloveniji". Z dopolnilno odločbo se bodo nekateri izbrisani vpisali v register stalnega prebivalstva za tisto obdobje v preteklosti, ko vanj niso bili vpisani, je dejala ministrica.

"V odločbi piše, da se šteje, da so imeli posamezni izbrisani v RS dovoljenje za stalno prebivanje tudi v obdobju od leta 1992 pa vse do trenutka, ko so si uredili status," je pojasnila.

Naslednji korak, pravi ministrica, pa bo zakon, "ki bo uredil pogoje in pridobivanje statusa za vse tiste izbrisane, ki ne živijo v Sloveniji ali pa v Sloveniji živijo, nimajo pa urejenega statusa". Kot je pojasnila, računa, da bo ta zakon pripravljen v naslednjih tednih. Ob tem je dejala, da bo zakon urejal individualno obravnavo vsake prošnje in da bo moral vsak posameznik vložiti vlogo ter kot dokaz med drugim predložiti listine.

Na vprašanje, ali ne bi bilo bolje problema izbrisanih rešiti z ustavnim zakonom, je Kresalova odgovorila, "da ustavni zakon ni rešitev, ker bi obšel ustavno odločbo". Ob tem je povedala, da je ustavno sodišče že dvakrat odločilo, da je bil izbris nezakonit. Prav tako je ustavno sodišče še v sedmih drugih odločbah "povedalo, da je bil izbris nezakonit, torej se je ustavno sodišče skupaj devetkrat izreklo, da je bil izbris nezakonit".

"Ustavno sodišče je nedvoumno, in sicer pravi, da mora ministrstvo za notranje zadeve vsem državljanom, naslednicam držav nekdanje SFRJ, ki jim je prenehala prijava stalnega prebivališča in so v RS že pridobili dovoljenje za stalno bivanje, po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Sloveniji od leta 1992 naprej," je pojasnila Kresalova.

Ministrica tudi meni, da gre pri izbrisanih "za pomembno zadevo, ki se 'vleče' že 17 let". Po njenih besedah je bilo leta 1992 iz registra stalnih prebivalcev v t.i. pasivno evidenco brez zakonske podlage "prestavljenih okoli 25.000 prebivalcev, državljanov drugih republik nekdanje Jugoslavije". "Izbrisani tudi niso bili izenačeni s tujci, ampak so imeli bistveno slabši položaj," je prepričana.

"Kot ministrica sem prisegla, da bom spoštovala pravni red, in odločba ustavnega sodišča je nedvoumna," je poudarila Kresalova in dodala, da "ne moremo negirati odločb ustavnega sodišča". Kot je zatrdila, je trdno odločena, da se tudi "za ceno groženj z interpelacijo resno loti reševanja problematike izbrisanih".

"Če bo prišlo do interpelacije, bom prva ministrica oz. prvi minister v Evropi, ki bo interpeliran zaradi izvrševanja ustavnih odločb," je ocenila Kresalova. Ob tem je dodala, da "ne morem mimo tega, da izpostavim neodgovornost tistih, ki v interesu politike sejejo demagogijo, populizem in nestrpnost med ljudmi v Sloveniji".

"Posebej ne morem mimo nizkotnosti tistih, ki so že, in mislim, da še bodo, pritiskali na nekatere naše zaposlene, ki se ukvarjajo z reševanjem problematike izbrisanih," je poudarila ministrica.

Iz samih dopolnilnih odločb, tako Kresalova, ne izhaja odškodninska odgovornost. "Izhaja iz krivice, ki jih je povzročil izbris," je dejala in poudarila, da izbris avtomatično še ne pomeni odškodninske odgovornosti. Po njenih besedah mora tožnik dokazati, da mu je bila zaradi izbrisa povzročena točno določena škoda. Takšno dokazovanje pa je zapleteno, meni Kresalova.

Ministrica je znova poudarila, da glede izbrisanih ni bil končan še noben pravnomočni postopek, v katerem bi bila tožniku prisojena odškodnina. Glede sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je Aleksandru Todoroviću prisodila okoli 17.000 evrov odškodnine, pa je zatrdila, da ni "korektno, da komentira odločitev sodišča, še zlasti, če ta ni pravnomočna". A je dodala, da prisojena odškodnina Todoroviću ni bila odškodnina za izbris.

Trnovšek je povedal, da jih je od okoli 7100 izbrisanih, ki so si že uredili status, 4000 že prejelo dopolnilne odločbe. Sedaj pa bo dopolnilne odločbe prejelo še 3000 izbrisanih, je dodal. V petek je, tako Trnovšek, začela delovati tudi brezplačna številka 080 21 13, kamor se bodo lahko obrnili vsi zainteresirani.

Po besedah generalnega direktorja bodo uslužbencem ministrstva pri izdajanju odločb pomagali tudi študenti, kar bo državo stalo okoli 21.000 evrov. Kresalova pa je dodala, da bodo večino dela opravili redno zaposleni na ministrstvu in da to "spada v njihovo redno delo".

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je glede izdajanja odločb izbrisanim v Zagorju, kjer se je udeležil položitve cvetja na grob nekdanjega predsednika Janeza Drnovška, ocenil, da je "skrajni čas", da "država popravi to sramoto, ki jo je zagrešila". Dodal je, da odškodnine niso neposredno povezane z izdajanjem odločb.

Na navedbe, da utegne priti do vala tožb in posledično odškodnin, Kučan meni, da gre za demagogijo in špekulacije. "Če ne bi bilo izbrisa, potem ne bi bilo odškodnin," je dejal.

"O teh zahtevkih bo odločalo sodišče in jaz verjamem, da bo znalo prav presoditi, kdo je do tega upravičen in kdo ni," je še ocenil nekdanji predsednik.

Izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim je "eklatantna svinjarija" in "pljunek na slovensko borbo za samostojnost", je dejal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Po njegovem mnenju so odškodnine izbrisanim "klofuta" vsem tistim 200.000 državljanom neslovenskega rodu, ki so si za razliko od t.i. izbrisanih v času osamosvajanja uredili svoj status.