Uprava Gorenja bo morala pregledno pojasniti vse dvome, ki so v ozadju z morebitno lastniško konsolidacijo med družbo Ingor, ta je v lasti vodstvenih delavcev Gorenja, in nekaterimi družbami z Gorenjem. "Treba bo položiti karte na mizo", je v izjavi za medije po seji vlade dejal gospodarski minister Matej Lahovnik.
Kot je dejal, bosta uprava in nadzorni svet Gorenja morala s strpnim komuniciranjem in dialogom vzpostaviti vnovično zaupanje zaposlenih in sprejeti ukrepe, ki so nujni. "Jasno je, da imajo zaposleni v Gorenju občutek, da obstaja nepravična delitev doseženih rezultatov, zato bo moralo predvsem vodstvo pri sebi bolj zategniti pas, saj so zaposleni imeli občutek, da se samo pri njih varčuje", je dejal.
Kratkoročno pa bo moralo vodstvo s socialnim dialogom glede na višja predvidena naročila popraviti plače zaposlenih, dolgoročno pa razmisliti o delitvi dobička med zaposlene, je ocenil minister.
Ob tem je predsednika nadzornega sveta Gorenja Jožeta Zagožna pozval, "da naj zaradi "nesramnih in žaljivih izjav", ki jih je izrekel na račun zaposlenih - gre za pogovor za Finance, v katerem je Zagožen med drugim dejal, da so v ozadju stavke večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari - razmisli o odstopu.
Lahovnik je ob tem poudaril, "da bo danes govoril s predstavniki Kapitalske družbe o predčasnem sklicu skupščine Gorenja in o zamenjavi nadzornika, ki žali zaposlene". "Lahko si predstavljam Gorenje brez nadzornega sveta, brez uprave, nihče pa si ne more predstavljati Gorenja brez zaposlenih, ki so prava vrednost podjetja", je dejal.
Ob tem je ocenil, da v ozadju protestov delavcev Gorenja ni političnega ozadja. "Gre za spontano ravnanje delavcev, saj menim, da je bilo v ozadju precej nepravilnosti in nezadovoljstva, tudi zaradi slabega komuniciranja in vzdušja v podjetju", je med drugim še dejal Lahovnik.
Delež Ingorja v celotni lastniški strukturi Gorenja predstavlja 5,66 odstotka. Vstop menedžmenta v lastniško strukturo Gorenja nikoli ni imel namena menedžerskega prevzema, saj je Gorenje za kaj takega absolutno preveliko, so v odzivu na poziv ministra Mateja Lahovnika, naj uprava Gorenja pojasni odnos Gorenja z Ingorjem, podarili v Gorenju.
Leta 2007 je bila v Gorenju uspešno izvedena 15-odstotna dokapitalizacija, saj je bilo vplačanih vseh 1,83 milijona novorazpisanih delnic v skupni vrednosti 54,9 milijona evrov. Pri tem so imeli možnost sodelovati vsi delničarji, ki so bili na presečni dan, 29. junija, vpisani v delniško knjigo. Prednostno pravico do vpisa delnic je izkoristilo skoraj 7500 delničarjev, ki so kupili 76,25 odstotkov novorazpisanih delnic, so v sporočilu za javnost zapisali v velenjskem Gorenju.
V skladu z določili prospekta so imeli pravico do preostanka nevplačanih delnic Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Mednarodna finančna korporacija (IFC) in družba Ingor. Evropska banka za obnovo in razvoj je svoje sodelovanje pogojevala s tem, da se začne država umikati iz lastniške strukture in da v lastniško strukturo vstopijo menedžerji Gorenja, kar naj bi bilo jamstvo za njihovo zavezanost za razvoj družbe.
Ker je EBRD v skladu s svojimi stališči sodelovanje odklonil, je družba Ingor tako vplačala preostanek vseh 434.572 nevplačanih novorazpisanih delnic (23,75 odstotka) v vrednosti 13,04 milijona evrov in tako zagotovila uspešnost dokapitalizacije.
Sodelovanje v družbi Ingor, v kateri je združenih več kot 170 menedžerjev, se je ponudilo sodelavcem, na podlagi treh kriterijev, in sicer kaj je kdo že naredil za Gorenje, kaj dela danes in kaj se od njega pričakuje v prihodnje. Vsi, ki so se za sodelovanje odločili, so za vložek v družbo ponudili lastne prihranke, najeli osebni kredit oz. zastavili lastno premoženje.
Podatki o udeležencih so javno dostopni na Agenciji RS za javne evidence. Med njimi so tudi vsi člani uprave Gorenja in člani nadzornega sveta, vsi predstavniki zaposlenih, Peter Kobal, Drago Krenker, Krešimir Martinjak, Jure Slemenik ter Ivan Atelšek, Milan Podpečan in Jože Zagožen, ki so bili vrsto let člani poslovodstva Gorenja. Delež največjega družbenika predstavlja okrog 3,6 odstotkov Ingorja.
Edino premoženje družbe Ingor so delnice Gorenja, drugih dejavnosti in poslov pa družba nima. Organizacijska, upravljavska in finančna struktura Ingorja tako z nobenega vidika ne more vplivati na kakovost izvajanja nadzorne funkcije, saj članov nadzornega sveta Gorenja ne postavlja v soodvisnost od uprave, ki jo je imenoval.
Sporočilo za javnost družbe Gorenje je odziv na besede ministra Lahovnika, ki je po današnji seji vlade dejal, da bo morala uprava Gorenja pregledno pojasniti vse dvome, ki so v ozadju morebitne lastniške konsolidacije med družbo Ingor, ki je v lasti vodstvenih delavcev Gorenja, in nekaterimi družbami Gorenja.