Dolge oranžne roke se stegujejo po medijih

Gregor Golobič s stranko Zares želi obvladovati medije tudi potem, ko ga ne bo več v parlamentu. Majda Širca mu je pripravila katastrofalen medijski zakon.

Čeprav se oranžne ministrice in njihov vodja Gregor Golobič umikajo iz vlade, še vedno stegujejo svoje dolge roke po medijih. Z novim medijskim zakonom želijo tudi formalno prevzeti nadzor nad mediji in obračunati z drugače mislečimi novinarji ter onemogočiti oziroma celo razpustiti medije, ki so do njih preveč kritični.

Predlagani zakon v marsičem spominja na razvpiti madžarski medijski zakon, po nekaterih določbah celo bolj posega v novinarsko avtonomijo, zato utegne imeti premier Borut Pahor veliko težav v EU, če bo vztrajal pri zakonu v taki obliki. Grozi pa tudi referendum, saj je radijska mreža Infonet že napovedala zbiranje podpisov za pobudo o njem.

Ministrica za kulturo Majda Širca odhaja 11. julija v poslanske klopi, potem ko je prejšnji ponedeljek skupaj z Darjo Radić in Irmo Pavlinič Krebs odstopila z ministrskega položaja. Pred odhodom je pripravila še en sporni zakon, o katerem bomo po vsej verjetnosti odločali na referendumu.

Ministrica je že dvakrat dobila klofuto volivcev: konec decembra so volivci z več kot 72 odstotki zavrnili predlagani zakon o RTV Slovenija, junija pa je s podobnim odstotkom na trojnem referendumu propadla tudi novela zakona o arhivih, pri čemer je številka nasprotnikov zakona celo presegla seštevek vseh volivcev, ki so na volitvah 2008 glasovali za stranke levega trojčka. Po tem fiasku si je drznila predlagati še en zakon, za katerega je del javnosti vseskozi napovedoval referendum – in vlada Boruta Pahorja ga je brez pomislekov vložila v parlamentarno proceduro.

Sporno že nastajanje zakona
Pripombe k novemu medijskemu zakonu so se začele že pred njegovim nastajanjem, ko je ministrica oblikovala skupino ekspertov, v kateri so bili tudi predstavniki interesnih skupin, seveda samo nekaterih. Sodelovala sta denimo predsednika Društva novinarjev in Sindikata novinarjev, ne pa tudi Združenja novinarjev in publicistov.

Skupina se je sestala dvakrat ali trikrat, na koncu so eksperte povabili, da si izdelek preberejo kar na ministrstvu, čeprav naj bi sodelovali pri njegovem nastajanju. Izdelek se je ustrezno spreminjal in prilagajal potrebam nekaterih interesnih skupin in politike, tako da se je na koncu od njega distanciral celo glavni pisec zakona dr. Jurij Žurej.

Ministrstvo je predstavilo dva osnutka, ki ju je strokovna javnost raztrgala, nato pa potihoma na vlado vložilo spet spremenjeno različico, ki pa je pogorela na javni predstavitvi stališč o predlaganem zakonu v državnem zboru prejšnjo sredo. Oranžnim krojačem medijske svobode se je očitno mudilo, da bi vlada predlog zakona sprejela še pred njihovim odhodom, zato sploh niso predstavili tretjega osnutka, ampak so ga kot predlog vložili v vladno proceduro, od koder je potem romal v parlament.

VEČ V TISKANI IZDAJI