Razmere v največjem slovenskem zaporu Dob pri Mirni na Dolenjskem so iz meseca v mesec bližje vrelišču. V zaporu je že skoraj dvakrat več zapornikov, kot so njegove zmogljivosti. Frustrirani so zaporniki, frustrirani so pazniki. Na dan prihajajo zgodbe o vse več nasilja med obsojenci in celo o nasilju paznikov nad njimi. Nekaj paznikov se menda s pretepanjem izživlja nad zaporniki, zaradi česar je direktor zapora Jože Podržaj imenoval posebno skupino, ki bo zadeve preiskala. Obtožbe preverjajo tudi pri varuhinji človekovih pravic. Po besedah naših virov iz zapora je v zraku upor.
Ustrahovani zaporniki, s katerimi nam je smo uspelo govoriti, mimo uprave zapora na čelu z direktorjem Jožetom Podržajem (ta nam je stik z zaporniki prepovedal), so izpričali grozljive zgodbe. Znotraj skupine paznikov, ki šteje več kot sto ljudi, naj bi delovala manjša skupina nasilnežev, ki uživajo v izživljanju nad obsojenci. Delujejo menda usklajeno; v popoldanskih ali nočnih urah, ko ni šefov, vdirajo v zaporniške sobe (pogosto pijani), kjer naj bi maltretirali že vnaprej izbrane žrtve. Po naših virih jih pretepajo, zmerjajo, jih zasmehujejo.Vsak poskus upiranja, pripomb, opozoril, da jih bodo prijavili vodstvu zapora, strejo s še hujšim nasiljem. Temu sledijo grožnje »z vami lahko počnemo, kar nas je volja«. Večina žrtev se sploh ne upa pritožiti. Povedali so nam tudi imena ali vzdevke domnevnih sadistov: Metelko, Uroš, konjska faca, Dim, Jaka. Kot pravijo, je že prej vodstvo zapora skušalo storilce razkriti, vendar so vedno naleteli na zid molka tako med zaporniki kot tudi pazniki. Znan je incident pred kratkim, ko je zapornik, bosanski državljan, splezal na streho zapora in dva dni ni hotel priti dol. Čeprav je skušalo vodstvo zapora incident prikazati kot poskus zbujanja pozornosti, smo izvedeli, da je pravi razlog za zapornikovo dejanje obupanega protesta, ker naj bi ga nekaj paznikov pred tem brutalno preteplo. Žrtve teh nasilnežev med pazniki so menda tudi sicer predvsem tuji državljani, kriminalci brez sorodnikov in tisti, ki niso pripadniki organiziranih združb, skratka najšibkejši v strogi zaporniški hierarhiji. Člani kriminalnih združb z njimi nimajo težav, saj se jih bojijo.
Zaskrbljena varuhinja človekovih pravic
Na upravo za izvrševanje kazenskih sankcij v Ljubljani, ki jo vodi Tomaž Smole, smo naslovili vprašanje, ali imajo podatke o domnevnem zlorabljanju obsojencev od nekaterih paznikov in kako bodo ukrepali. Pojasnili so, da »domnevno neprimerno obravnavanje obsojencev s strani posameznih paznikov v zaporu na Dobu preverjajo.« Direktor zapora Podržaj je v ta namen imenoval skupino, ki jo vodi vodja dobske pravne službe Renata Derganc Cizelj. Dodajajo, da bodo morebitni ukrepi primerni ugotovitvam posebne skupine. »Za zdaj ni potrjeno, da bi bil incident v zvezi s plezanjem zapornika na streho neposredno povezan z neutemeljeno oziroma nezakonito uporabo prisilnih sredstev«, so zapisali. Kljub temu, da smo po predstavnici za odnose z javnostjo prosili za pogovor z dvema obsojencema, ki sta bila pripravljena povedati več o dogajanju na Dobu, nam tega direktor Podržaj ni dovolil. Neuradno smo izvedeli, da se je v zadnjih letih zgolj nekajkrat zgodilo, da bi novinarjem preprečili obisk katerega od zapornikov, ki se je bil pripravljen z njimi srečati. Zaradi suma, da se na Dobu hudo kratijo človekove pravice, smo vprašali tudi varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik, kako bo ukrepala, da zaporniki na Dobu ne bodo izpostavljeni nasilju nekaterih paznikov. Na uradu Čebaškove pravijo, da so tudi sami v zadnjem času prejeli obvestila o zatrjevanem povečanem nasilju paznikov v zaporu na Dobu. Te podatke preverjajo oziroma raziskujejo, o dodatnih ukrepih za to pa se bodo še odločili.
Novinarjem na sledi
Mi smo se odločili zadeve preveriti iz prve roke, zato sva se s fotografom prejšnjo sredo odpravila med idilične dolenjske griče v »dolino solz« pri Mirni, kot baje imenujejo okolico zloglasnega zapora.
