Nedvomno je bil Türk za takratno partijsko garnituro zaupanja vreden mladi politik, sicer ne bi našli naslednjega dokumenta, ko mu je njegova partijska mentorica Lidija Šentjurc naročila, da vohlja za Slovenci na avstrijskem Koroškem.
V zaupni informaciji ga Metka Jamšek, ki je bila takrat verjetno zaposlena v kabinetu predsednika SZDL Mitja Ribičiča, obvešča o naslednjem: »Danilo Türk, v zvezi s priloženo zadevo tovarišica Lidija Šentjurc prosi, da ugotoviš, kje je Edvard Levstik na Koroškem zaposlen in kakšen je njegov odnos do SFRJ in od kod trditev, da ga ščiti Zwitter?« V prilogi je dokument, poslan predsedniku SZDL Mitji Ribičiču, v katerem so se borci iz Loškega potoka pritoževali, ker je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo njihovo zahtevo, da se ugotovi dedna nevrednost Edvarda Levstika, nekdanjega vodje Kulturbunda na Kočevskem, ki je bil v času tega dogajanja učitelj slovenske šole v Eberndorfu (borci so Dobrlo vas imenovali kar v nemški različici) v Avstriji. Pritožbo so poslali celo maršalu Titu.
Kako se je zadeva končala in kaj je o Levstiku poročal Türk tovarišici Šentjurčevi, ki je bila takrat članica predsedstva SRS, ni znano. Zanimivo pa je, da so od njega pričakovali, da kot predsednik komisije SZDL za manjšinska in izseljenska vprašanja za partijsko vrhuško zbira informacije o Slovencih na Koroškem. Kot nekakšen udbovski špicelj.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA