Kdo je dobil veliki spopad za interpretacijo, katera stran(ka) v slovenski politiki bo prevzela največ krivde za sporne kapitalske (medijske) koncentracije in menedžerske odkupe? Po dvanajsturni izredni seji o koncentraciji kapitala na podjetjih poštnih nabiralnikov in koncentracijah medijskega lastništva v povezavi z ustavno pravico do obveščenosti je izid soočenja med »nosilci dobrega in zla«, če uporabimo besede nekdanjega predsednika države Milana Kučana, še vedno neznan. O dobrih in zlih fantih bodo dali sodbo volivci na volitvah, novinarstvu pa so prav te dni še enkrat sodili (najprej je bil obsojen Mag) medijski mogotci. V imenu svetlih ciljev ljudstva, ki pričakuje, da Janeza Janšo jeseni zamenja Borut Pahor.
Dr. Matevž Tomšič ugotavlja, da »vlada in opozicija druga drugo obtožujeta, kdo je kriv za razmah tajkunstva, dejansko pa v tej zgodbi nobena stran ni nedolžna. Največja vladna stranka skuša zdaj nadoknaditi zamujeno in dokazati javnosti, da je sedanja vlada le sposobna poskrbeti za učinkovito delovanje nadzornih institucij.” Dr. Milan Balažic se strinja, da je bil v ospredju spopad za interpretacijo, “vendar je izid takšen, kot da se ni nič zgodilo. Pričakovano glede na to, kako je bila izredna seja zastavljena. Volivci, ki so zaupali predsedniku vlade, mu zaupajo še naprej, tisti pa, ki so bili do vlade kritični, bodo to držo zadržali.”
Tomšič čaka na razvoj dogodkov: “Prepričljivost vlade bo odvisna predvsem od tega, kako se bodo odvijali sodni postopki. Če se bo izkazalo, da imajo ti organi v rokah kaj konkretnega, bo lahko deležna simpatij javnosti, če ne, se bo apatija med državljani samo poglobila.” Balažic meni, da je “premier skušal predvsem manifestirati vztrajanje vlade v vojni proti tajkunom, opozicija pa, postavljena v vlogo histerika, že vnaprej na vse, kar vlada predlaga, vsakič odgovarja: to ni to.”
Skrb za podobo vlade je prevzela vladajoča SDS, drugi koalicijski partnerji pa k zahtevi za izredno sejo niso bili povabljeni, čeprav bi se to spodobilo glede na koalicijsko pogodbo, na kar je na seji opozoril vodja poslanske skupine Ljudske stranke Jakob Presečnik. Nekateri poslanci SLS in NSi so večkrat opozorili, da bi vlada lahko marsikatero spremembo zakonodaje lahko že predlagala in ne bi potrebovala posebnih sklepov državnega zbora. Protikorupcijsko in protitajkunsko vzdušje spretno narekuje vladajoča demokratska stranka, čeprav se z volitvami, kot pojasnjujejo njeni predstavniki, med predsedovanja ne ukvarjajo. »Mogoče pa ste nas žejne prinesli čez vodo?« je vodja poslancev Zares Matej Lahovnik ocenil izkupiček izredne seje, ko je po govoru predsednika vlade opozicija ostala brez časa za razpravo.