Dobovšek: Vidimo, da so tožilci premalo izobraženi in usposobljeni

DZ razpravlja o predlogu priporočila SDS, s katerim bi DZ vlado in vrhovno tožilstvo pozval k ustreznejši ureditvi prevzema pregona s strani zasebnega tožilca po zavrženju ovadbe na tožilstvu. Koalicija meni, da priporočilo ni potrebno, ker da je vlada že pripravila ustrezne spremembe, večji del opozicije pa ga pozdravlja.

Po besedah Vinka Gorenaka v SDS priporočilo predlagajo, ker ugotavljajo, da institut, ko lahko zasebni oškodovanec po zavrženju ovadbe s strani tožilca sam prevzame pregon, ni urejen primerno. Že samo osemdnevni rok za začetek pregona je prekratek, je dejal.

Po mnenju Gorenaka in SDS je primerna ureditev tega vprašanja toliko bolj potrebna zato, ker je tožilec pri svojem odločanju praktično izenačen s sodnikom, z razliko, da je nad odločitvijo sodnika še vsaj nekaj sodnih instanc, ki lahko popravijo napako, nad odločitvijo tožilca pa ni nikogar več.

Po besedah Gorenaka so zato v SDS pripravili predlog sprememb zakona o kazenskem postopku, s katerimi želijo vzpostaviti učinkovito pravno varstvo v primeru zavrženja kazenskih ovadb. Med drugim predlagajo, naj vsako tožilsko odločitev o zavrženju ovadbe sopodpiše in tako potrdi še vodja tožilstva, v težjih zadevah pa skupina tožilcev.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare je dejal, da je ministrstvo že avgusta lani v javno razpravo poslalo novelo zakona o kazenskem postopku, ki je tik pred obravnavo na vladi. Novela po njegovih besedah celovito in smiselno ureja pravno varstvo oškodovancev v primerih, ko tožilstvo zavrže ovadbo, zato je priporočilo po njegovem nepotrebno.

Prav dejstvo, da je vlada v proceduro že vložila ustrezne spremembe, je razlog, da priporočila ne bodo podprli v SD, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedal Janko Veber. Enako so napovedali v SMC in DeSUS. Teja Ljubič (SMC) je pri tem opozorila na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da je priporočilo premalo opredeljeno, da bi ga bilo mogoče šteti kot priporočilo po poslovniku DZ.

"V praksi je odločanje tožilca o tem, ali bo začel pregon, točka, kjer je največ proste presoje v pravosodnem sistemu pri nas in kjer lahko zato prihaja tudi do hudih zlorab," je na drugi strani razlog, zakaj bi bilo dopolnilo treba podpreti, navedel Branko Grims (SDS).

Podobno menijo v NSi, kjer po besedah Ive Dimic že nekaj časa opozarjajo, da je v slovenskem pravosodju premalo nadzora nad delom sodnikov in tožilcev. Glede trenutne ureditve pregona pa je dejala: "Oškodovanec bi moral imeti možnost, da se opredeli do razlogov, zaradi katerih tožilec zavrže ovadbo, kajti če tega ni, lahko prihaja do površnega presojanja zadev ali celo namernega zavlačevanja."

Da bodo priporočilo podprli, je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslanec napovedal Bojan Dobovšek. "Vemo, da tožilec usmerja delo policije in drugih organov, vendar hkrati vidimo, da so za to delo premalo izobraženi in usposobljeni in te funkcije ne odigrajo. Zato so vsi predlogi in razprave o položaju in delu tožilca še kako dobrodošle," je dejal.

Odbor DZ za pravosodje poslancem predlaga sklep, da priporočilo ni primerno za nadaljnjo obravnavo, o čemer bo DZ glasoval v petek.