Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

skrito-v-raju Njena.si

Edvard Steiner: srčen človek ali velik ...

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

DJ Umek pleše s Türkom

Deli na:

DJ Umkov tradicionalni Žur z razlogom zadnjo soboto v avgustu je velik glasbeni dogodek. Ker je Umek zvezda, slovenska mednarodna glasbena blagovna znamka, je prireditev že od vsega začetka presegala kroge ljubiteljev elektronske zabave. Trumam, ki se vsako leto zgrnejo v Tivoli, ni mar za dobrodelnost, številnim celo ne za elektronsko glasbo niti za Umka. Glavno je, da je skoraj zastonj in da si domišljajo, da so modni.

DJ Umkov tradicionalni Žur z razlogom zadnjo soboto v avgustu je velik glasbeni dogodek. Ker je Umek zvezda, slovenska mednarodna glasbena blagovna znamka, je prireditev že od vsega začetka presegala kroge ljubiteljev elektronske zabave. Trumam, ki se vsako leto zgrnejo v Tivoli, ni mar za dobrodelnost, številnim celo ne za elektronsko glasbo niti za Umka. Glavno je, da je skoraj zastonj in da si domišljajo, da so modni.

Zaradi množičnosti in medijskega zanimanja so se na prireditvi kaj hitro začeli kazati tudi ti ali oni slovenski estradniki, ki se od nekdaj lepijo na vse zastonj in modno. Dogodek se je kmalu prelevil v tipično slovensko elektronsko veselico. Z vidika potrošniške ideologije se vseobčestvenost kaže v najbolj vsakdanjem potrošniškem predmetu, ki ga prepoznamo iz povezave z glavnim sponzorjem Simobilom. Prireditelji računajo na vse, ki naj kupijo blago in storitve ne glede na svojo ideološko preferenco. Umek vrti za vse, Umek pleše z vsemi, vsi plešejo z Umkom. Pridite, žur bo.

Ples z vsemi, ki je hkrati ples z nikomer, je dolgo motil številne kritike, ki si nikakor niso znali razložiti užitka v neskončno ponavljajočih se ritmu in melodiji elektronske glasbe. Številni so v avtomatizmu ritma in gibov videli zametke pranja možganov, plodna tla za različne totalitarizme.  Ironiziranje ponavljajočega se totalitarizma lahko odkrijemo v skladbi Tanz mit Laibach (2003). Gre za predelavo legendarnega komada Der Mussolini (1981, Tanz den Mussolini)dada, zato lahko glede na njihovo kritiko potrošništva v objemu BTC in drugih nakupovalnih centrov v kratkem pričakujemo remiks skladbe Tanz mit Mermal. nemške skupine DAF (Deutsch Amerikanische Freundschaft). DAF so ploskali, migali z boki in z ritjo ter plesali na Hitlerja, Mussolinija, komunizem, Jezusa Kristusa, na levo in desno. Kot že DAF prej Laibach še danes pleše z vsemi, s fašisti, komunisti in drugimi totalitaristi ter vojnimi hujskači vse do Bag

Ples za vse in ples z vsemi briše vse meje in se razteza onstran ironije. Ali vsaj tak videz želi dati. Dokler vemo, s kom plešemo. Z vsemi in z nikomer. In potem je prišel Danilo Türk, in Umek ni več plesal z vsemi in za vse, ampak kar nenadoma drugače, po türkovsko, in to brez kančka ironije. V želji, da bi se prikupil tudi mlajšim volivcem, za katere je DJ Umek vzornik, se je Türk lepil na Umka že med predvolilno kampanjo leta 2007 in se prišel »pokazat« v Tivoli. To je zbudilo številne dvome, saj je tehnogibanje apolitično in odprto, slovenske politike pa zaznamuje vse prej kot odprtost in toleranca. Danila Türka morda najmanj od vseh slovenskih politikov po osamosvojitvi. To je nedvomno in dokončno razkril s podelitvijo državnega priznanja antidemokratičnemu represivcu, pomembnemu izvršitelju jugoslovanskega totalitarizma, Tomažu Ertlu.

Umkova odločitev, da se v videospotu za maturante poveže s predsednikom (maja 2010, pomeni šok in razočaranje. S to spretno potezo se je Türk prilepil na Umkovo praznovanje, uporabil ga je za glasnika, da nagovori ušesa mladih, Umek in njegovi feni pa tega verjetno niti opazili niso. Res, avtomatizem ritma, melodije in gibov pomeni plodna tla za pranje možganov. Iz Umkovega primera lahko izpeljemo odgovor na večno kritiko na račun elektronske glasbe. Očitana apolitičnost in neangažiranost je boljša kot türkovska »angažiranost«. Kaj bo mednarodno priznanemu didžeju povezava s politikom, ki žurira na totalitaristično vižo Tanz mit Ertl? V tej ni nobene svobode giba ne ritma, ne melodije, ne misli. Umek je vendarle fotr, kralj! Če že mora stopiti iz svojega kraljestva, bi bil vsaj prelistal časopise ali preletel spletne strani, preden se je vrgel v politično-ideološko kloako. Preden je Türku dopustil, da prevzame njegovo mesto, in začel plesati na njegovo ideološko »glasbo«, bi se moral vsaj površno seznaniti s predsednikovim likom in delom.


Umek, fotr in tehnobog, je (ne)vede predal svoje žezlo in ni bil več tisti, ki določa, kako drugi plešejo, ampak sam pleše, kot »DJ« Türk vrti. Iz tistega, ki upravlja stroje, se je spremenil v Türkov stroj, natančneje v zvočnik v elektronsko glasbo prevedene ideologije. Problem nastane takrat, ko zaslišimo in na koži začutimo, da je predsednik z vpeljavo türkovskih frekvenc ideološkega razdeljevanja med njemu všečnimi in nevšečnimi v Umkovo tehnično dovršeno vrtenje vnesel razglašenost in neusklajenost ter postopoma zavladal  s svojo grdozvočno melodijo.

Zvočna podoba je taka: ko Umek vrti, vsi plešejo, ko pride Türk, se mnogi razbežijo. Umkova glasba združuje, zabava in razveseljuje, Türkova pa razdeljuje in razveseljuje le podpornike razdeljevanja. Umek je znak nove glasbe, ki se je razcvetela po padcu berlinskega zidu in propadu komunističnih totalitarizmov, Türk pa je znak stare »glasbe«, zagrobni glas propadlega in zombijevskega  totalitarizma. Umek odpira pot v nove čase in prostore, Türk pa te poti zapira in nas hoče vrniti v minuli čas in prostor.

Za vzpostavitev glasbene kulise, ki tvori čas in prostor nemotenega rajanja pod Umkovo taktirko, je pomembno vedeti, s kom se pleše. Z vsemi in hkrati z nikomer, vendar ne z Danilom Türkom. Ker predsednik ne dopušča izbire. Ker ne pozna ironije. Ker oživlja totalitarizem. Ker ni za vse, ampak samo za nekatere. Plesati s Türkom pomeni žur z ideološkim razlogom, ki s svojo grdozvočno razglašenostjo para ušesa in uničuje užitek. Žur brez užitka pa je žur brez razloga.