Velika prekinitev financiranja slovenskih podjetij od strani bank bi lahko nevarno ogrozila varnost varčevalcev, saj so njihova delovna mesta odvisna predvsem od stabilnosti podjetij. Prav zato je zelo pomembno, da smo tudi v Sloveniji pripravili ukrepe, s katerimi bo omogočeno refinanciranje domačih kreditnih ustanov. Tako bo poleg neomejenega zavarovanja vlog malih varčevalcev odslej poskrbljeno tudi za varnost podjetij, saj bodo lahko z dostopom do novih virov financiranja nadaljevala predvidene in nujno potrebne naložbe. Brez njih bi se lahko zmanjšala proizvodnja, opuščali novi programi, posledica pa bi bilo odpuščanje zaposlenih.
Zaradi finančne krize je na trgu opazna nervoza potrošnikov, prve spremembe pa so se pokazale že aprila, ko se je začelo zmanjševati povpraševanje po luksuznih dobrinah, hkrati pa je naraščala prodaja cenejših izdelkov. Čeprav je povprečna mesečna košarica nujnih dobrin kljub višjim cenam še vedno na enaki ravni, jo kupci sestavijo z več nakupi, v več delih. To se vidi tudi v svetu, pri čemer velja omeniti zlasti najbolj znano ameriško in svetovno trgovsko verigo Wall Mart, ki je začetek predbožičnega časa napovedala že v začetku oktobra, saj so prva znamenja pokazala, da bodo potrošniki med krizo nakupovali po obrokih, vsak mesec nekaj. Prav zato se trgovci že bojijo, da jih čaka najslabša predpraznična prodaja po letu 1991.Po zadnjih anketah, ki so bile objavljene v slovenskih medijih, je večina anketirancev povedala, da bodo posledice svetovne finančne krize občutili tudi sami, saj se jim bo zmanjšal življenjski standard. Večina med njimi še vedno najbolj zaupa bankam, kjer naj bi bile njihove deponirane vloge dovolj varne. Dobra tretjina anketirancev je prepričanih, da bodo težje najemali ali odplačevali posojila, 15 odstotkov pa jih ocenjuje, da bodo težje reševali stanovanjsko vprašanje. Izgubo zaradi naložb pričakuje 21 odstotkov anketirancev, posledice krize v svojih gospodinjstvih pa več žensk (tri od štirih) kot moških. Tovrstno pričakovanje se veča z nižanjem stopnje izobrazbe in starostjo. Med anketiranci jih je tretjina prepričanih, da bodo morali zaradi slabše življenjske ravni, ki jo bo povzročila finančna kriza, varčevati na vseh področjih. Skoraj toliko, približno 30 odstotkov, je nekoliko bolj optimističnih, saj menijo, da bodo morali varčevati le na nekaterih področjih, velikih optimistov je le okoli 19,8 odstotka.
Manj avtomobilov, več nezaposlenih
Za pesimiste so podatki evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev o tem, da se je prodaja novih avtomobilov v Evropi septembra letos na letni ravni zmanjšala za 8,2 odstotka, lahko prav skrb zbujajoči. Nižjo prodajo povsem upravičeno pripisujejo finančni krizi, saj odganja potencialne kupce. Običajno se prodaja novih vozil septembra, ko se porabniki vrnejo s poletnih počitnic, poveča, namesto tega pa je letošnja prodaja najmanjša po septembru 1998. Zaradi slabše prodaje bodo v tovarnah odpuščali zaposlene. Kar dvoštevilčni upad prodaje vozil imajo tudi v slovenskem Revozu, kjer vsak dan proizvedejo le še 750 vozil namesto 900. Zato bodo morali odpustiti okoli 200 delavcev.
O finančni krizi smo se pogovarjali s predsednikom sindikata Pergam Dušanom Reboljem, ki je dejal, da bi lahko prav zaustavitev investicijskega razvoja v realnem sektorju povzročila večje odpuščanje zaposlenih. V Sloveniji se soočamo s težavami v gradbeništvu, papirni in grafični industriji, zmanjšuje se število zaposlenih za nedoločen čas, v papirni dejavnosti se odpovedujejo pogodbe, narašča število zaposlenih prek študentskega servisa. Po njegovem mnenju bi morala država v prihodnje sprejeti nekaj pomembnih ukrepov. Najprej je nujna pokojninska reforma, pri čemer je treba razmisliti tudi o nekaterih omejitvah, ki jih predlagajo delodajalci, a le pod pogojem, če se sredstva Kada prenesejo na Zavod za pokojninsko invalidsko zaposlovanje RS. Iz pokojninske blagajne je treba izločiti vse izdatke razen pokojnin, te pa se po njegovem mnenju ne bi smele usklajevati z neto plačami. V prihodnje pričakuje spodbujanje zaposlovanja starejših, to pa bo mogoče le ob določenih davčnih olajšavah, sicer delodajalci ne bodo zainteresirani za njihovo zaposlitev.
Med pomembnimi ukrepi glede zaposlovanja in trga dela je tudi razmislek o zmanjšanju odpravnin in odpovednih rokov za toliko, koliko bi se na drugi strani podaljšal čas prejemanja nadomestila za brezposelnost. Glede visokih stroškov dela in davkov pa Rebolj predlaga uvedbo olajšav za reinvestiranje v razvoj, manjšo obdavčitev dohodka, znižanje dohodninske lestvice za srednji sloj ter povečanje splošne olajšave na letni znesek minimalne plače.
VEČ V TISKANI IZDAJI