Revija Reporter
Slovenija

Diskreditacija

18. sep. 2008 9:41 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Direktor Zavoda Antona Martina Slomška Ivan Štuhec je v pogovoru za Demokracijo povedal, da v povezavi z zadnjim konstruktom afere Patria lahko reče, da pri nas še vedno ne živimo v normalnem političnem stanju. Po njegovem mnenju se nenehno ustvarjajo "neki konstrukti, ki odvračajo pozornost od normalne diskusije".

Direktor Zavoda Antona Martina Slomška Ivan Štuhec je v pogovoru za Demokracijo povedal, da v povezavi z zadnjim konstruktom afere Patria lahko reče, da pri nas še vedno ne živimo v normalnem političnem stanju. Po njegovem mnenju se nenehno ustvarjajo "neki konstrukti, ki odvračajo pozornost od normalne diskusije".

Po besedah Štuheca so omenjeni konstrukti izraz tega, da nekateri ne prenesejo, da vlada kdo drug. Ne zdi se mu naključno, da je prav v predvolilnem času finski novinar obtožil slovenskega premiera Janeza Janšo jemanja podkupnine. Po besedah Štuheca se v konfrontaciji med sedanjim premierom in mediji pojavljajo vedno isti novinarji, pa tudi Kos in Cvikl.

Janša je po njegovo politik, ki je med vsemi največji trn v peti "starim komunističnim ter udbovskim silam". Štuhec verjame, da Janša ni tako "neumen", da bi se po vsem doživetem zapletel v tako neumen posel, kot mu ga očitajo v zvezi s Patrio.

Pahor bo po besedah Štuheca imel zaradi afere Patria velike težave, saj bo v primeru, da v zadevi Patria ne bo zavzel nekega jasnega stališča, njegova dosedanja podoba postavljena pod vprašaj.

Razvoj slovenske demokracije si Štuhec predstavlja v smeri dveh močnih strankarskih blokov, ki med seboj tekmujeta za oblast. Vsaka razpršenost po njegovo pomeni odmik od neke stvarne demokratičnosti. Za vsako državo je po besedah Štuheca veliko bolje, da se politične elite koncentrirajo v dve večji eliti kot pa v množico majhnih strank. Prepričan je, da bi v vsaki demokratični državi na probleme morala reagirati civilna družba.

Za Štuheca je sklicevanje na krščanske vrednote v političnem življenju "zelo delikatno". "Vrednostno področje mora biti veliko bolj področje civilne družbe in državljanov, politično področje pa se mora ukvarjati z upravljanjem oblasti v okviru pravne ureditve," pojasnjuje Štuhec.

Prepričan je, da je v Sloveniji krščanska demokracija naredila že nekaj napak. Prva napaka je bila, da sta se že na začetku ustanovili dve stranki, ki sta krščanstvo vključili v svoj program - Slovenska ljudska stranka kot dedinja predvojne SLS ter Slovenski krščanski demokrati. "Stranki sta se za nekaj časa združili, a voditelji teh strank niso bili zmožni voditi nekega konstruktivnega dialoga, kar jim že samo po sebi odreka pravico, da se sklicujejo na krščanstvo," nadaljuje Štuhec in pojasnjuje, da krščanska drža pomeni, da si sposoben komunikacije in dialoga ter iskanja soglasja za reševanje družbenih vprašanj.

Presenečen je nad tem, da je Ciril Štokelj ministrski kandidat Pahorja, saj je trenutno namestnik vodje kabineta predsednika Evropskega parlamenta Hansa Gerta Pötteringa, ki pripada Evropski ljudski stranki. Po mnenju Štuheca to kaže, da ima Pahor znotraj stranke velike težave. Prepričan je, da bi vsaka resna stranka morala poskrbeti za to, da ima v svoji sredi ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti resorje.

V tem trenutku težko napoveduje odprtje katoliške osnovne šole v Mariboru, saj je program mariborske škofijske gimnazije financiran le 85-odstotno. Če ustavno sodišče odloči, da mora biti osnovno šolstvo, pa naj bo javno ali zasebno, financirano 100-odstotno, potem bodo razmislili o novi osnovni šoli.

Vsi starši so po mnenju Štuheca davkoplačevalci in imajo ustavno pravico, da skrbijo za vzgojo svojih otrok v skladu s svojim nazorskim prepričanjem. Ne zdi se mu sporno, da je zasebno šolstvo financirano z javnimi sredstvi.

Slovenija je po njegovo majhna in na področju posameznih panog je nastanek monopolov neizogiben. Štuhec je prepričan, da je SCT zaradi boljšega izhodišča vedno znova tudi konkurenčen, saj lahko obljubi večji popust. SCT je delal šentviške zavode tudi preko osebnih povezav, ki "niso kakšna posebna skrivnost". SCT je po besedah Štuheca tudi pri nekdanjem časopisu Slovenec sodeloval s finančnim vložkom.