Prvi mož Krke Jože Colarič ima sedemkrat višjo plačo kot predsednik republike Danilo Türk ali predsednik vlade Janez Janša. Slednja dva na mesec prejmeta dobrih šest tisoč evrov bruto, Colarič pa je lani v povprečju na mesec zaslužil kar 44 tisoč evrov bruto. Nekajkrat višjo mesečno plačo, kot jo imata Türk in Janša, ima tudi precej direktorjev slovenskih podjetij, ki so v (ne)posredni lasti države.
Med rekorderje po plačah se uvrščajo menedžerji NLB, Krke in Petrola. Prejemki uprav vseh treh podjetij so presegli dva milijona evrov ali se jima približali. Najvišjo direktorsko plačo ima prvi mož Krke Jože Colarič. Od dobre polovice milijona evrov , ki mu jih je bilo izplačanih v letu 2007, je 275 tisočakov pomenil fiksni del bruto plače, 247 tisoč evrov je znašal variabilni del, še dodatnih devet tisoč evrov pa mu je bilo izplačanih v obliki bonitet. Visoke plače imajo tudi preostali člani Krkine uprave: Janez Poljanec (450 tisoč evrov), Aleš Rotar (426), Zvezdana Bajc (355) in Danica Novak Malnar (117). Mimogrede: Colarič in Poljanec imate poleg tega pod palcem še vsak po za dobra dva milijona evrov vrednih Krkinih delnic. V primerjavi z letom 2004, ko je bil na vrhu farmacevtskega podjetja še Miloš Kovačič, so se stroški za prejemke uprave zmanjšali za slabe pol milijona evrov. Colarič ima v primerjavi s Kovačičem nižjo plačo: nekdanji generalni direktor Krke je, denimo, za leto 2004 prejel 784 tisoč evrov, Colariču pa je bilo za lansko leto izplačanih 531 tisočakov.Kryžanowski pri vrhu, Šrot pri dnu
So se pa v primerjavi z letom 2004 lani za več kot podvojili prejemki uprave Petrola – z 828 tisočakov narasli kar na 1,8 milijona evrov. Sedanji predsednik uprave Marko Kryžanowski je imel lani bistveno višjo plačo, v višini 517 tisoč evrov, kot jo je imel njegov predhodnik Janez Lotrič v letu 2004 (330 tisoč evrov). Poleg Kryžanowskega imajo visoke plače, več kot 400 tisoč evrov, tudi trije člani Petrolove uprave: Igor Irgolič, Alenka Vrhovnik Težak in Boštjan Napast. Delavskemu direktorju Bojanu Hermanu pa je lani kanilo v žep 135 tisočakov. Med plačne rekorderje se uvršča tudi prvi mož Istrabenza Igor Bavčar – celotna uprava je lani prejela 1,37 milijona evrov, Bavčar od tega 454 tisočakov, največ, 665 tisočakov,pa so morali v Istrabenzu izplačati nekdanjemu članu uprave Srečku Kendi, ki se je lansko jesen razšel z Bavčarjem in podal odstopno izjavo iz osebnih razlogov. Uprava Istrabenza je od novembra enočlanska, saj je nekdanji član uprave Aldo Gabrijel postal Bavčarjev svetovalec. Višjo plačo od Bavčarja je imel lani tudi Herman Rigelnik, predsednik uprave družbe ACH (nekdanjega Autocommercea) – prejel je slaba pol milijona evrov, od tega je 135 tisoč evrov bila udeležba pri dobičku.
Okoli milijona tolarjev so se v letu 2007 gibali prejemki še šestih uprav velikih slovenskih podjetij: Gorenja, Mercatorja, Telekoma , Save, Merkurja in Luke Koper. Med predsedniki uprav prej naštetih družb je imel najvišjo plačo Janez Bohorič iz Save (374 tisoč evrov), sledijo pa mu Bine Kordež iz Merkurja (364), Žiga Debeljak iz Mercatorja (331), Franjo Bobinac iz Gorenja (312), Robert Časar iz Luke Koper in Bojan Dremelj iz Telekoma (oba po 248 tisoč evrov). Primerjava za Mercator z letom 2004 pokaže, da ima sedanji predsednik uprave Žiga Debeljak za slabih sto tisoč evrov nižjo letno plačo, kot jo je pred štirimi leti prejel njegov predhodnik, zdaj ljubljanski župan, Zoran Janković. Z visoki letnimi prejemki se lahko pohvali še prvi mož Heliosa Uroš Slavinec (292 tisoč evrov), celotna uprava BTC (700) in Aerodroma Ljubljana (581). Celo v Muri, kjer se uprave v zadnjem času vrstijo kot po tekočem traku, je bilo menedžerjem lani izplačanih dobrega pol milijona evrov. Zanimiva pa je dokaj nizka plača prvega tajkuna v državi Boška Šrota, ki si je lani dal izplačati le 220 tisoč evrov plače. Ob 1,5 milijarde evrov kapitala, kolikor ga lastniško obvladuje, očitno ne potrebuje nadpovprečno visoke menedžerske plače, saj si lahko izdatne prihodke zagotovi po drugih poteh – tudi z izplačilom dobička prek dividend, s čimer financira menedžerski odkup skupine podjetij Pivovarne Laško.
VEČ V TISKANI IZDAJI