Direktorica policija Bobnarjeva: Majhenič ne bo več vodil NPU, temu "diamantu" želim dati več sijaja

Da na prvem razpisu za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ni izbrala nikogar, niti aktualnega v. d. direktorja NPU Darka Majheniča, ki je bil že pred tem na čelu NPU, po njenih besedah ne pomeni nezaupnice Majheniču. Ta je korektno oddelal svoj petletni mandat, je poudarila. S svojim delom je prispeval k rezultatom NPU, a zdaj želi "temu diamantu", kot sama imenuje NPU, dati še več sijaja.

Glede preteklih preiskav ocenjuje, da je NPU sledil prednostnim nalogam policije. Preiskave, ki jih je izvajal, so bile pravilno usmerjene, pri subjektih preiskav pa ni bilo nedotakljivih, je dejala.

V zadnjem letu je s kazensko ovadbo ali poročilom zaključil 145 primerov kaznivih dejanj, s katerimi je bila povzročena protipravna premoženjska škoda v višini 311 milijonov evrov. Z gotovostjo lahko reče, da NPU svoje delo opravlja kakovostno. Sama bo storila vse, da bo policija svoje delo opravila vrhunsko, zato iščejo možnosti za izboljšave tudi z organizacijskega in kadrovskega vidika, je povedala.

Letos bodo pripravili predlog sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji in zagotovo bodo razmišljali tudi o morebitnih spremembah glede določb o delovanju NPU, je napovedala. Cilj je, da preiskuje najbolj zahtevna in kompleksna kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala, organiziranega kriminala in korupcije ter da je dober partner Specializiranemu državnemu tožilstvu.

Prednostni nalogi NPU sta tako gospodarska kot tudi organizirana kriminaliteta, je dejala. Pri organizirani kriminaliteti prioritete določajo glede na ocene ogroženosti, ki jih sinhronizirajo tudi z Europolovimi ocenami. To je denimo področje prepovedanih drog. Pri gospodarski kriminaliteti in korupciji pa so glavne prioritete kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Slovenije in EU, zlorabe javnih pooblastil, korupcijska kazniva dejanja v zdravstvu, na področju infrastrukture in v bančništvu. V primerih kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi pa opravljajo preiskave sektorji kriminalistične policije, je povedala.

Ob kritikah nevladnih organizacij glede domnevno neupravičenega vračanja migrantov na Hrvaško je dejala, da je imela policija do nevladnih organizacij vedno korekten odnos in tudi od njih pričakujejo "fair play". Nedavno se je sestala s Katarino Bervar Strnad iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in dogovorili sta se, da bodo pri delu z migranti sodelovanje še izboljšali. Ne držijo navedbe, da policija ne sliši glasu migranta, ki je sicer nezakonito vstopil v državo in želi mednarodno zaščito, je zagotovila Bobnarjeva.

V povezavi z zadnjo novelo zakona o kazenskem postopku, ki med drugim dovoljuje uporabo lovilca IMSI, ki deluje kot lažna bazna postaja mobilne telefonije in prestreza podatke o telefonih, pa je pojasnila, da novela prinaša nekatere novosti, ki vodijo k bolj učinkovitemu delu policije. Ker pa sta lovilca IMSI, ki sta zdaj zaklenjena, zastarela in neuporabna, bodo kupili novega, je napovedala.

Glede računalniške kriminalitete, na katero se bodo bolj osredotočili pri pripravi naslednje novele, pa je pojasnila, da se ta danes izvaja v povezavi z omrežjem temačnega spleta. Zastavljen je tako, da zagotavlja anonimnost in zaščito komunikacije, na njem pa se izvajajo najhujše oblike organiziranega kriminala, je dodala.

Ob tem, da se policija precej pospešeno opremlja denimo z električnimi paralizatorji in brezpilotniki, je opozorila, da so vse to uzakonili pred dvema letoma, a v bistvu še nič od tega ne uporabljajo. Ob vprašanju, ali bodo z uporabo brezpilotnikov in sistemov za prepoznavo registrskih tablic počakali do odločitve ustavnega sodišča, saj je varuh človekovih pravic podal zahtevo za oceno ustavnosti te zakonske ureditve, pa je izrazila željo, da bi do ustavne odločitve prišlo čim prej.