Direktor UKC Ljubljana: Ni jasno, do kdaj bo obstoječ zdravstveni sistem še vzdržen

Poklukar osrednjo slovensko zdravstveno ustanovo po skoraj štirih mesecih vodenja vidi predvsem kot institucijo z nešteto priložnostmi za izboljšave, napredek stroke, razvoj raziskovanja in uspešno poslovanje. Med tremi največjimi izzivi je navedel zagotavljanje akutnega zdravljenja bolnikov ljubljanske regije, zagotavljanje terciarnih zdravstvenih storitev za celotno državo in uvajanje novih tehnologij ter izobraževanje in raziskovanje.

O dosežkih v tako kratkem času na čelu bolnišnice težko govori, poskušajo pa zlasti pregnati apatijo in dati kanček upanja zaposlenim, da se stvari da premikati. Na različne načine poskušajo pristopiti k uresničevanju strategije, ki je bila zapisana še pod prejšnjimi vodstvi. Danes pa je po njegovih besedah ključni problem financiranje strateških projektov.

Poklukar meni, da uživa podporo svojega predhodnika, sedaj ministra za zdravje Aleša Šabedra. "Imava pa oba problem, da zdravstveni proračun za leti 2020 in 2021 ne zadošča za vse potrebne investicije, ne samo v UKC, ampak v zdravstvu nasploh," je poudaril. Ministra podpira tudi sam, a "a oba veva, da potrebujemo mnogo več sredstev, kot jih imamo na voljo, in širok politični konsenz za nujno potrebne strukturne reforme v zdravstvu".

Ocena poslovanja UKC Ljubljana je do konca leta še nekoliko odprta, je dejal. V prvem polletju so sicer imeli nekaj več kot 8,1 milijona evrov izgube, cilj pa je zaključiti poslovno leto pod 15 milijoni izgube. Vzroke zanjo vidi v dogovoru s sindikatu, dokumentu o kompetencah v zdravstvu, visokemu odstotku stroškov dela ter slabše izkoriščeni opremi.

Poklukar se sprašuje, koliko časa bo sedanji način financiranja javnega zdravstvenega sistema še vzdržen. "Škarje se bodo začele zapirati in ne vem, do kdaj bo ta model vzdržen. Da bomo zadostili vsem potrebam starajočega se prebivalstva, bodo potrebne modifikacije," je poudaril. Pri tem je omenil upravljanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je "zaradi arhaične ureditve tudi omejevalno".

O kadrovski stiski je povedal, da je primanjkljaj najbolj očiten v zdravstveni negi, medtem ko jim zdravnikov primanjkuje le na subspecialnostih. Trenutno imajo približno sto manj zaposlenih medicinskih sester kot lani. Kadrov zdravstvene nege sicer ni premalo tam, kjer se ne izvaja turnus. Tam, kjer se, pa je to velik problem. "Ob ustrezni nagradi je rešitev še možna, če pa bo trend še naprej tak, je nujno iskanje kadra v tujini," je dodal.

Spregovoril je tudi o otroški kardiologiji in dejal, da je bilo na tem področju precej sprememb, zlasti kadrovskih. Odnosov iz preteklosti sicer ne pozna, mislim pa, da so zdaj bistveno boljši, "predvsem pa so najmanj, kar je pričakovati, strogo profesionalni in na ta način z vidika pacientov učinkoviti, z vidika zdravstva pa je to ključ do dolgoročne postavitve te službe".