Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) se tudi po več mesecih ni poleglo razburjenje, ker se je Slovenija strinjala, da Janez Škrabec, razvpiti poslovnež, postane častni konzul Belorusije v Sloveniji. Ne gre samo za to, da je Škrabec hkrati tudi častni konzul Maroka (na ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da je to s skladu z Dunajsko konvencijo), ampak tudi zato, ker mu je Slovenija eksekvaturo (pooblastilo, na podlagi katerega vodja konzulata lahko začne opravljati svojo funkcijo) podelila, ko je bil že v policijski preiskavi zaradi nepravilnosti, povezanih z gradnjo kanalizacijskega omrežja v porečju reke Drave.
Kriminalisti NPU so preiskovali Škrabca že precej časa, a na vrata so mu potrkali 22. junija lani. Naslednji dan (23. junija) je na prireditvi Kresna noč Lions kluba Ilirija namestnica zunanjega ministra Belorusije Elena Kupčina oznanila, da bo Janez Škrabec postal častni konzul Belorusije. »Že doslej je bil ambasador Belorusije,« je takrat povedala. Še večje presenečenje je bilo na spletni strani beloruskega veleposlaništva na Madžarskem, ki zajema tudi Slovenijo in kjer slovenski državljani lahko prosijo za vizum. Tam je pisalo, da je Škrabec dolžnosti častnega konzula prevzel že 2. junija! In naprej. Patentno pismo je bilo po informacijah spletne strani beloruskega ministrstva za zunanje zadeve Škrabcu izročeno šele v začetku septembra v Minsku.
To pismo je pomembno, ker na tej podlagi Slovenija izda eksekvaturo, ki je potrebna, da Škrabec lahko začne opravljati funkcijo. A na ministrstvu trdijo drugače: »Po pridobitvi ustreznih mnenj v Republiki Sloveniji je Belorusija 10. junija 2016 posredovala patentno pismo za Janeza Škrabca kot častnega konzula in zaprosila za izdajo eksekvature. Eksekvatura je bila izdana 21. junija 2016.« Torej nekaj ur prej, preden so kriminalisti potrkali na vrata Janeza Škrabca. Datumi so zelo pomembni, saj bi pri ugotavljanju odgovornosti, zakaj je bilo Škrabcu izdano soglasje, imeli ključno vlogo.
Neuradni, a zanesljivi viri pravijo, da je lani interveniral sam minister Karl Erjavec, češ da je bila vloga Belorusije za Škrabca dana še pred preiskavo. Mnenje za častnega konzula morajo namreč podati Sova, OVS in policija. Na policiji pravijo, da podatkov, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, ne morejo dati, načelno pa velja, da je policija pri takih preverbah pozorna predvsem na sum zbujajoče okoliščine, ki kažejo na to, da bi lahko oseba pomenila tveganje za javni red in varnost, za mednarodne odnose Republike Slovenije, in na to, ali je oseba povezana z nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi.
Neuradno smo tudi izvedeli, da naj bi pravno mnenje o Dunajski konvenciji, ki ureja vprašanje častnih konzulov (kdaj se lahko preiskuje častni konzul, kaj se lahko preiskuje, ali ga lahko policija pridrži oziroma ali se lahko sklicuje na diplomatsko imuniteto), izdelala odvetniška pisarna Mirka Bandlja. Na ministrstvu so zanikali, da bi Mirka Bandlja prosili za pravno mnenje oziroma razlago te konvencije.
