Dimitrij Rupel: Zloraba slovenske diplomacije za Türkovo kandidaturo

Organizacija bo naslednjega generalnega sekretarja OZN morda izbirala med kandidati vzhodnoevropske skupine, v katero spada tudi Slovenija. V tem primeru bo imela 23 različnih možnosti. Glede na neuspeh glasovanja za nestalno članico varnostnega sveta leta 2011 (ko je bil predsednik RS ravno Danilo Türk) ne kaže najbolje, saj je Slovenija v tem času precej nazadovala oz. – če parafraziram bivšega predsednika Türka – zdrsnila v irelevantnost.

V primerih, ko gre za pomembne mednarodne kandidature, ima seveda največji vpliv oz. odgovornost vlada. Ne glede na to, da so objektivne možnosti za izvolitev Slovenca na mesto GS OZN skromne, je neodgovorno, da slovenska vlada kandidira osebo, ki ocenjuje zunajsodne povojne poboje kot drugorazredno temo; ki je tako dramatično pogorela na nacionalnih volitvah in ki je že nekoč (1998–1999) zlorabila zaupanje države za svoje osebno uveljavljanje. Tu mislim na to, da mu je Demosova vlada leta 1992 zaupala predstavništvo v OZN, čeprav je bil pred tem jugoslovanski diplomatski izvedenec – pa ravno za človekove pravice.

Današnja uporaba slovenske diplomacije in po možnosti davkoplačevalskega denarja za Türkovo kandidaturo je seveda zloraba. Poleg drugega je Türk leta 1998 včlanil Slovenijo v protijedrski, protizahodni in protinatovski klub New Agenda Coalition, katerega članice so bile Brazilija, Egipt, Irska, Južnoafriška republika, Mehika, Nova Zelandija in Švedska. To članstvo je imelo namen preprečiti vključitev Slovenije v Nato, zato se je Slovenija na pobudo Janeza Drnovška po nekaj mesecih iz njega umaknila. Poleg Slovenije se je iz kluba umaknila tudi Švedska. Mislim si, da so o teh rečeh natančno obveščeni tudi Američani, zato me njihovo morebitno nasprotovanje Türku ne bi presenetilo. Vendar je do leta 2016 še daleč.