Natasha Diddee Svet24.si

Priljubljena blogerka leta živela brez želodca, ...

plimovanje, piran, obala, morje, poplava-2023 Svet24.si

V Sloveniji je povprečen občan zadolžen za 629 ...

jv_0 Necenzurirano

Kaj se skriva v ozadju nenadnega odhoda direktorja...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Dežmanovo opravičilo

Deli na:

Direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman se zgodovinarju Jožetu Pirjevcu opravičuje, da ga je njegova omemba v zvezi z dogajanjem v rovu sv. Barbare v Hudi Jami in dogajanjem pred jamo Golobivnica pri Preložah tako užalostila. V daljšem nagovoru pa je definiral raven "upravičila" izjave, ki je sprožila Pirjevčevo nelagodje.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman se zgodovinarju Jožetu Pirjevcu opravičuje, da ga je njegova omemba v zvezi z dogajanjem v rovu sv. Barbare v Hudi Jami in dogajanjem pred jamo Golobivnica pri Preložah tako užalostila. V daljšem nagovoru pa je definiral raven "upravičila" izjave, ki je sprožila Pirjevčevo nelagodje.

Dežman je na današnji predstavitvi v Muzeju novejše zgodovine uvodoma povedal, da je Pirjevcu po oddaji Polemika 9. marca, v kateri sta sodelovala z njim, podal roko, pa jo je zavrnil, češ "da meni roke že ne bo dajal". "Vprašal sem ga, če je taka gesta morda izraz nove politike LDS, ki ji politično gospod Pirjevec pripada. Nisem si namreč predstavljal, da je morda za njegovo gesto velika razbolelost, ki mi jo je 1. aprila razkrila novica STA: 'Pirjevec zaradi neresničnih izjav vložil tožbo zoper Dežmana'," je povedal Dežman.

Kot je dejal, Jože Pirjevec ocenjuje, "da je način komuniciranja, katerega cilj je diskreditacija mnenjskega nasprotnika s tem, da se mu pripisujejo izjave, ki so splošno gledano zavržne, in ki jih nikoli ni izrekel, nedopusten in škodljive za širši družbeni diskurz". Dežman verjame, da mu je Pirjevec, čeprav preko odvetniške pisarne, ponudil priložnost, da si v prijetnem klepetu sežeta v roke.

Pirjevec je 28. februarja v Dnevniku televizije Slovenija dejal: "Ja gotovo je, ampak kakor jest slišim od domačinov, so tukaj pokopani pač nemški vojaki, ki jih je bilo treba zelo hitro v tistih že toplih dneh maja 1945 na kakšen način pokopati", navaja Dežman. Na dogajanje se je direktor muzeja med drugim odzval z izjavo "in če dr. Pirjevec reče, da je pač tako vreme maja, da je treba ljudi metati v jame, je to na meji kaznivega dejanja".

Trditev "Kakor jest slišim od domačinov" po Dežmanovih besedah navaja k dejstvu, da Pirjevec pozna vedenje domačinov o jami Golobivnica in žrtvah v njej. A direktor muzeja opozarja, da sam v času, ko je bil politik, pri zapisovanju pričevanj sodobnikov ni mogel pričakovati, da bi mu ljudje odkrito zaupali svoje zgodbe. "Predstavljajte si, da bi ljudje, ki jih je titoizem zmlel, zaupali svoje zgodbe človeku, ki je član titoistične nomenklature," je dejal.

Zato "na podlagi lastnih izkušenj nespodobne povezanosti politike in stroke" meni, da bi lahko Pirjevec preveril, ali morda vsaj nekateri ljudje molčijo, če pride spraševat on.

Del izjave, da "so tukaj pokopani pač nemški vojaki", po Dežmanovem razumevanju govori o tem, da imamo opravka z vojnim grobiščem, v katerem so pokopani nemški vojaki. A tako Pirjevčeva določitev "nemški vojaki" kot določitev "pokopati" sta v primeru jame Golobivnica za direktorja muzeja "toliko nenavadni, da sem skušal natančneje določiti tamkajšnji postopek, ki sem ga v inkriminirani izjavi opredelil kot: 'da je treba ljudi metati v jame'".

"Kraška brezna nam lahko ilustrirajo napore varuhov titoističnega tabuja pri skrivanju zločinov," trdi Dežman. Podatki o uničenju jame Golobivnica pri Preložah so zanj nerazumni. Poročilo o ugotavljanju obstoja in obsega prikritih vojnih grobišč v kraških jamah po njegovem ugotavlja, da je dno dvorane "v celoti iz smeti in odpadkov". To so po Dežmanovih besedah primeri, ko "se lahko sprašujemo o naravi sistema, ki je poleg skrajne neobčutljivosti do svetosti življenja krepko načel tudi spoštovanje svetosti narave".

S svojo izjavo je Dežman, kot je pojasnil, izrazil svoje ogorčenje nad pojmom "pokopati", ki ga je za dogajanje ob in v jami Golobivnica med vojno in v prvih povojnih dneh uporabil Pirjevec. "Ne gre za 'pokopati', ampak za umoriti in vreči v jamo. Kot crknjene pse, čeprav za nekatere vemo, za nekatere pa lahko domnevamo, da so jih v jamo vrgli žive," je prepričan. Po njegovem mnenju "ne moremo govoriti o 'pokopati', saj slovarska definicija pojma 'pokopati' več kot jasno govori o spoštljivem odnosu do pokojnega".

Poleg tega je svojo aktivistično akcijo Pirjevec izvedel v svojem volilnem okolju, kjer je kandidiral za državnozborskega poslanca na listi LDS, še pravi Dežman. Zato je zanj temeljno vprašanje, ali je Pirjevec nastopil kot zgodovinar ali kot politik, pri čemer dvomi, da je govoril kot zgodovinar, akademik in univerzitetni profesor. Sprašuje pa se, ali je njegova akcija v skladu z usmeritvijo LDS.

Dežmanu je žal, da se s Pirjevcem "včasih znajdeva vsak v svojem razumevanju sveta". "Moje skromno razumevanje mi seveda ne more odkriti vseh dimenzij bremen in časti, ki jih njemu nalaga zgodovina," je pojasnil. Verjame pa, da se bo dialog nadaljeval.