DeSUS osamljen pri pokojninski reformi

Predlog DeSUS, da bi koalicija umaknila zahtevo za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi ter s sindikati poskušala doseči soglasje glede pokojninske dobe, pri LDS in Zares ni naletel na pozitiven odziv. Vlada stoji za zakonom, pravi predsednica LDS Katarina Kresal. Minister Ivan Svetlik opozarja, da manevrskega prostora ni več.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec bo pobudo za poskus soglasja vlade in sindikatov premieru Borutu Pahorju, koalicijskim partnericam in nekaterim ministrom danes predstavil na razvojni klavzuri, ki se je v Ljubljani začela ob 15. uri. Toda pobuda, kot zaenkrat kaže, ni naletela na plodna tla.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik na pobudo odgovarja, da so se s sindikati veliko pogovarjali in so številni njihovi predlogi vključeni v zakon. Manevrskega prostora za tisto, kar so sindikati predlagali, zato nimamo, opozarja.

Po njegovih besedah so sicer vedno za dogovor, vendar sta za to potrebna dva. Opozorila sindikatov, da se lahko zgodi ulica, če bo referendum prepovedan, pa Svetlik komentira z besedami, da problemov ne bi reševal z grožnjami, niti ne z ulico.

Tudi koalicijski partnerji z izjemo DeSUS stojijo za reformo. "Vlada se je o pokojninski reformi pogovarjala dolgo časa, ni bila gluha in slepa. Veliko začasnih ukrepov se je omililo in šlo nasproti sindikatom," je pred razvojno klavzuro v prostorih LDS novinarjem povedala Kresalova.

Pokojninski zakon je bil sprejet, vlada stoji za njim in po njenih besedah ni nobenega razloga, da bi ta postopek odpirali še enkrat. Če pa DeSUS skrbi usoda funkcioniranja države zaradi pokojninske reforme, bi bilo morda smiselno, da se aktivno vključi v kampanjo proti referendumu in v kampanjo, zakaj bi bila pokojninska reforma dobra, koalicijsko partnerico poziva predsednica LDS.

Prvak Zares Gregor Golobič ocenjuje, da je vsaka pobuda, ki lahko reši vsebino pokojninske reforme, dobrodošla. Ob tem pa opozarja, da "smo v Sloveniji vsi za reforme, ampak pod pogojem, da se nič ne spremeni".

Ta pokojninska reforma in njena vsebina je tako po Golobičevih besedah minimum, zagotavlja približno stabilne javne finance, povečuje stabilnost pokojninskega sistema in vse druge posledice ohranja v vzdržnem okviru. Odpoved temu bi zato pomenila, da ne moremo več govoriti o pokojninski reformi, je v izjavi novinarjem pred sestankom kriznih ministrov na vladi ocenil Golobič.