Desus na robu propada: Juršo strašijo z Zorčičem, nova šefinja v vojni s poslanci

Svet Desusa je prejšnji teden sklenil, da bo izredni kongres 19. junija, ko bodo volili novega predsednika. Rok za prijavo kandidature se izteče 24. aprila. Potem ko je Karl Erjavec 10. marca odstopil s tega položaja in hkrati še zapustil stranko, je odšla tudi podpredsednica Irena Majcen, za začasnega zastopnika pa je bil imenovan podpredsednik Anton Balažek, nekdanji lendavski župan. A na zadnji seji je tudi ta začasno vodstvo stranki predal drugi podpredsednici Brigiti Čokl.

Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je izstopil iz stranke že po seji izvršilnega odbora. Prav tako je iz stranke izstopil nekdanji poslanec Uroš Prikl, ki se je z nekaterimi bivšimi člani Desusa pridružil stranki SD pod vodstvom Tanje Fajon. Tako pravzaprav ni favorita, ki bi bil pripravljen prevzeti stranko na izrednem kongresu. Slišati je, da bi utegnil srečo vnovič poskušati Srečko Felix Krope, ki je na zadnjem kongresu izzval Erjavca, ni pa nujno, da bo tokrat izvoljen. Govori se, da je med kandidati tudi Ljubo Jasnič.

Tako so najbolj prepoznavni člani stranke Desus njeni poslanci, ki pogostokrat glasujejo v nasprotju s sklepi stranke. Z njimi se vodstvo tudi ne more ničesar zmeniti, kar naj bi bil razlog za to, da je Balažek odstopil kot začasni vodja stranke. Poleg tega se večkrat ne udeležujejo sej vodstva stranke, prejšnjo sredo se nihče med njimi ni udeležil seje sveta.

Po drugi strani pa se je prejšnji teden pojavila informacija, da naj bi se za vodenje stranke zanimal Branko Simonovič, podpredsednik državnega zbora, ki je v zadnjih mesecih znan predvsem po svoji črni gradnji na Obali, TV Slovenija pa je tudi poročala o njegovi domnevno sporni diplomi, ki je zagrebška fakulteta nima v evidencah, vendar je pozneje pokazal potrdilo. Simonovič ima tudi največ zaslug za to, da konstruktivna nezaupnica proti Janševi vladi ni uspela, saj ni hotel dati svojega podpisa pod kandidaturo Karla Erjavca. Figo v žepu je držal tudi Ivan Hršak, najverjetneje pa tudi vodja poslanske skupine Franc Jurša ni podprl konstruktivne nezaupnice. Ker je večina odborov na terenu nasprotnikov Janševe koalicije, seveda poslanci niso priljubljeni in zato tudi nihče med njimi nima resnih možnosti, da bi bil na kongresu izvoljen za predsednika.

Vseskozi se tudi ugiba, koliko časa bo vodstvo stranke mirno gledalo, kako njihovi poslanci v državnem zboru glasujejo skupaj z vladno koalicijo tudi takrat, ko ne izpolnjujejo zgolj programa stranke Desus. Čoklova je bolj ostra do njih, kot je bil Balažek, kar je tudi razvidno iz pisma, ki ga je ta teden poslala članom stranke. V njem je poslancem očitala, da nočejo dojeti, da je stranka prestopila v opozicijo

Podobno kot so iz stranke črtali kmetijskega ministra Jožeta Podgorška, ker je ostal v vladi, čeprav je stranka odšla v opozicijo, bi se lahko odpovedali tudi svojim poslancem in s tem tudi poslanski skupini. To je že zapustil njihov najbolj vdan poslanec Jurij Lep, ki je skupaj s tremi prebežniki iz SMC Igorjem Zorčičem, Janjo Slugo in Branislavom Rajićem ustanovil samostojno poslansko skupino. Ob takšni situaciji je seveda težko pričakovati, da bo Desus še kdaj prestopil parlamentarni prag, tudi če se poveže s kakšno drugo stranko.

Na portalu, ki je blizu SDS, se je pojavila špekulacija, da naj bi trojica nekdanjih poslancev SMC, ki so ustanovili poslansko skupino, prestopila v Desus. Igor Zorčič bi po tem scenariju postal predsednik stranke, ki bi neposlušne stare poslance zamenjala z novimi. Po naših informacijah je ta zgodba daleč od resnice in predstavlja bolj strašenje vodje poslanske skušine Franca Juršo, za katerega domnevajo, da je ob poskusu menjave predsednika DZ oddal neveljavno glasovnico. Jurša in kandidat za novega predsednika DZ Jožef Horvat menda nista v najboljših odnosih, pa čeprav sta oba Pomurca, zato naj bi Jurša sabotiral glasovanje. Še manj kot Horvata pa ima Jurša rad novo šefinjo Čoklovo, sploh ker mu ta javno žuga s prstom.

Jožef Horvat se je sicer danes odzval na naš članek in nam sporočil, da se z Juršo dobro razume, enako pa pravi tudi za poslanca madžarske manjšine Ferenca Horvatha.