Kot je dejal Erjavec, se je sam pred vstopom DeSUS v vlado profesionalno ukvarjal z delom v stranki, enako pa je bilo z Jasničem. Kot je sam postal zunanji minister, Jasnič pa državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ki skrbi za koalicijsko pogodbo, pa je na sedežu stranke prišlo do manka.
Zato so se danes odločili, da imenujejo novega generalnega sekretarja, ki bo zagotovil, da bo delo na organizacijski ravni potekalo nemoteno in bo skrbel, da bodo občinski in pokrajinski odbori pravočasno seznanjeni s tem, kar se v stranki dogaja.
V javnosti se je pojavilo tudi vprašanje, ali je zamenjava na mestu generalnega sekretarja stranke povezana tudi z očitki nekaterih občinskih odborov o padanju podpore stranki v javnosti, neizpolnjevanju programa in slabi komunikaciji znotraj stranke.
Erjavec pravi, da je kritike vzel kot konstruktiven prispevek, da se mora stranka po vstopu v vlado in koalicijo reorganizirati, da bodo lahko ustrezno delovali tudi znotraj stranke. In da morajo imeti na sedežu stranke nekoga, ki bo lahko ves čas skrbel za komunikacijo z lokalnimi odbori in organiziral delo na terenu.
Izvršni odbor DeSUS je danes razpravljal tudi o tem, koga bodo podprli na jesenskih predsedniških volitvah. Leta 2007 so podprli sedanjega predsednika Danila Türka, koga bodo tokrat, pa danes še niso odločili. Kot je dejal Erjavec, bo to na vsak način kandidat levega pola, kjer je že znano, da bo poleg Türka kandidat Borut Pahor.
Po Erjavčevih besedah se je danes pokazalo, da so mnenja deljena, tako da bo razprava še naprej potekala po lokalnih odborih. Sam pa se bo v petek srečal s Pahorjem na njegovo željo in, kot je dejal Erjavec, bosta zagotovo govorila tudi o vprašanju morebitne podpore.
Poleg tega je izvršni odbor sklenil, da bo stranka podprla ustavne spremembe na področju referendumske zakonodaje. Soglašajo s 35-odstotnim kvorumom za veljavnost referenduma in tudi z omejitvijo možnosti referenduma, ko gre na primer za interes varnosti države, spoštovanje človekovih pravic, vprašanja fiskalnega sistema. Prav tako se strinjajo, da bi lahko referendum predlagalo 40.000 volivcev ali večina poslancev.
Razpravljali so tudi o Teš 6. Po Erjavčevih besedah projekt podpirajo in menijo, da je treba izdati poroštvo, da ne pride do njegove zaustavitve. Vendar pa je treba natančno ugotoviti, kakšni so dejanski stroški projekta. Težava je namreč, da vlada še vedno ne ve, kakšna je njegova končna cena in zato težko sprejema odgovornost za izdajo poroštva.