Finance so razkrile obstoj gradbenega kartela, v katerem povezana gradbena podjetja so si delila dela avtocestnega programa, za njegov obstoj pa so vedeli tudi na Darsu. Največ je pri tem pridobil SCT Ivana Zidarja, ki je bil tudi vodja in formalni razsodnik kartela v morebitnih konfliktih ob lovu na posel.
Po tem t. i. "zemonskem sporazumu" (sklenjenem v dvorcu Zemono) sporazumu sta med gradbinci obstajali "velika koalicija" in "mala koalicija". V veliki so bili SCT Ivana Zidarja, Primorje Dušana Črnigoja, nekdanje gospodarsko interesno združenje Gradis skupaj z Gradisom nizkimi gradnjami Maribor ter Kraški zidar, ki ga vodi Radoš Lipanje. V mali koaliciji pa CM Celje, CP Maribor, CP Novo mesto in CP Ljubljana. Po informacijah današnjih Financ so pozneje k sporazumu pristopali novi podpisniki.Podpisniki so se zavezali, da bodo pri oddaji ponudb "nastopili koordinirano" in "uskladili svoja stališča pred oddajo ponudb". Hkrati so se dogovorili, da bodo izvajanje sporazuma spremljali vsake tri mesece. Uskladili so se tudi, da se pri razpisih ne bodo povezovali z drugimi ponudniki ali se nanje prijavljali samostojno.
Sporazum tudi določa sporazumno reševanje sporov, za arbitra v primeru spora pa pooblašča prvega moža SCT Ivana Zidarja. "Postopek pred arbitrom se vodi po pravilniku o postopku med stalno arbitražo pri GZS. Odločitev arbitra je dokončna," je navedeno v sporazumu.
Upokojeni direktor CMC Andrej Kamenšek je za Finance razkril, da je sporazum nastal predvsem na pobudo "operative", to je SCT, Primorja ... "Vegrad je v sporazum prišel pozneje, ne spomnim se, ali je bila takrat že direktorica Hilda Tovšak," je dejal Kamenšek in dodal: "Veste, to smo se pač morali dogovoriti. Ampak za vse posle se nismo dogovarjali. Le za največje."
Finance navajajo tudi nekaj konkretnih primerov o dogovarjanju med gradbinci: za gradnjo odseka Vučja vas - Beltinci, za viadukt Bivje in za odsek Kronovo - Dobruška vas.
Kamenšek je za časnik potrdil tudi, da je maja 2000 pisal takratnemu direktorju Darsa Janezu Božiču in se pritožil, da velika koalicija izrinja malo z dumpinškimi cenami. Dars je tako po njegovih besedah nekaj vedel o sporazumu med gradbinci, vsega pa ne. "Zapisnika sporazuma niso dobili," je zatrdil.
Božič je za Finance dejal, da je o zemonskem sporazumu slišal nekaj govoric, ampak nič določnega. Dopisa nekdanjega direktorja CMC pa se ne spomni. Kot je še poudaril Božič, na Darsu razpisov niso prilagajali izvajalcem, so pa v tem obdobju pri razpisih uvedli novost, s katero so omejili apetite izvajalcev po napihovanju cen. Zaradi tega so bili, tako Božič, deležni ostrih kritik gradbenih podjetij.
Za TV Odmeve je Božič še povedal, da je Kamenšek nekoč urgiral pri njem, da bi skušal pomagati, da bi CMC dobilo čim več posla. "Jasno sem mu povedal, da pri tem ne želim sodelovati," je dejal.
O govoricah o omenjenem sporazumu Božič, kot je dejal, ni obvestil policije: "Smo pa imeli o tem razpravo na upravi Darsa, ki je ocenila, da je to interna zadeva samih izvajalcev."
Gradbinci so kartelno dogovarjanje oziroma sporazum večinoma zanikali. Lipanje je dejal, da je bil Kraški zidar kot majhno podjetje zgolj prisiljen nastopati v konzorciju, prvi mož CP Ljubljana Alojz Kramljak se dogovarjanja ne spomni, prav tako ga ne pozna Črnigoj.
Sporazuma se prav tako ne spomni Zidar: "Kaj je bilo včasih, ne vem, to je že prazgodovina. Mi se dobivamo. Tudi v Zemonu. V glavnem se kregamo. Videti se ne moremo in se bomo poklali med sabo. Se nimamo kaj dogovarjati, ker tako ali tako noben drug razen nas ne zna delati avtocest."
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je danes za spletne Finance dejal, da je pri razkritju dokumentov o gradbenem kartelu najbolj šokantno to, da je bil s tem seznanjen tudi Dars, kar po njegovih besedah nedvomno kaže na vesten sum koruptivnih dejanj. "Še posebej zato, ker kaže, da so bila javna naročila Darsa le predstava za javnost in da je bil avtocestni križ preplačan za več milijard evrov," je povedal Lahovnik.
"Glede na to, da se na dokumentih pojavlja tudi ime nekdanjega direktorja Darsa in nekdanjega ministra za promet, kaže na to, da so lovke kartela segale v sam politični vrh. Treba je ugotoviti, ali in na kakšen način je kartel morebiti vplival tudi na poslance oziroma ali so politični predstavnik od podjetij iz kartela v preteklosti bili deležni morebitnih različnih ugodnosti, kot so cenejši nakupi nepremičnin," še pravi Lahovnik.
Naravnost absurdni pa so po Lahovnikovih besedah pozivi gradbenikov, naj jim država pomaga pri usklajenem nastopu na tujih trgih. Če so se doma znali usklajevati, celo v nasprotju z zakonom, potem bodo že našli način, da se bodo znali uskladiti tudi na bolj konkurenčnih trgih, meni minister in poudarja, da je treba zagotavljati neodvisne in proste roke uradu za varstvo konkurence, organi pregona pa morajo preiskati vse te sume kaznivih dejanj.
Zaradi domnevnega kartelnega dogovarjanja slovenskih gradbincev - SCT, Vegrad, Primorje, Cestno podjetje Ljubljana, Cestno podjetje Maribor in Gradbeno podjetje Grosuplje ter njihove odvisne družbe, CMC in Kraški zidar - je postopek sprožil tudi urad za varstvo konkurence.
Urad preiskuje domnevno sporne skupne ponudbe gradbincev za javne razpise Darsa med letoma 2005 in 2009. Varuha konkurence pa naj bi zanimali tudi drugi objekti, med drugim gradnja predorov Markovec in Šentvid.
V petek je varuh konkurence končal fizično preiskavo, svoje ugotovitve pa bo spisal v povzetku relevantnih dejstev, ki naj bi ga izdal v nekaj tednih. Po prejemu povzetkov bodo podjetja imela 45 dni časa za odziv, lahko pa bodo vložila še prošnjo za podaljšanje roka. Šele nato bi urad lahko izdal odločbo.