Deset let od ropa stoletja: kje je plen iz SKB?

Najbolj znan rop v slovenski zgodovini, v katerem so roparji celo noč praznili sefe in jih tudi izpraznili več kot 400, se je zgodil v noči na 1. november 2005. Javnost je močno presenetil, sploh zato, ker so bili roparji v prostorih sefov več kot osem ur, preiskovalci pa so bili postavljeni pred zelo težko nalogo. Glede na izvedbo ropa je bilo jasno, da so se roparji nanj zelo dobro in načrtno pripravili.

Vodja preiskovalcev ropa Aleš Kegljevič je za TV Slovenija v soboto povedal, da so roparji podvig načrtovali vsaj pol leta.

Zgodb okoli ropa in njegovih ozadij je bilo v javnosti slišati kar nekaj, Večer pa je pred dnevi poročal, da naj bi bila britanska obveščevalna služba MI5 prek prisluhov že septembra 2005 obveščena o nameri ropa banke v prestolnici ene izmed evropskih držav, v prestreženem telefonskem pogovoru opisani scenarij pa naj bi se ujemal s kasnejšim iz samega ropa SKB.

Ko že ni bilo več verjeti, da bo za rop kdorkoli odgovarjal, je policija 16. marca 2012 sporočila, da sta se v njenem pridržanju znašla dva moška, stara nekaj čez 30 let. Prvi je bil Dejan Vidmar, ki ga je policija prijela, potem ko je pri nekem drugem kaznivem dejanju pustil svoje biološke sledi, te pa so se ujemale s sledmi na ventilu jeklenke in koščku rokavice iz lateksa, ki so jih našli na kraju ropa.

Drugi pa je bil Sašo Nose, varnostnik v sefih SKB, ki je roparjem posredoval vse potrebne informacije, tudi seznam imetnikov sefov in geslo enega od njih. V službi je bil tudi na dan, ko se je zgodil rop, po dogodku pa je varnostno podjetje iztožil zaradi duševnih bolečin.

Nosetovo krivdo pa dokazujejo trije indici. Prvi indic je ta, da je imel Nose dostop do vseh informacij okoli sefov, hkrati pa ni nobenih dokazov, da bi lahko kdo drug, ki je prav tako imel dostop do informacij, te tudi posredoval. Storilcem je za pobeg dal na voljo svoje vozilo.

Ključe vozila je spravil na polico sobe za varnostnike, roparji pa so jih le vzeli, ne da bi ga vprašali, kje ima avtomobil, hkrati pa so vozilo na parkirišču takoj našli, kljub temu da ni imel sistema za daljinsko zaklepanje. Prav tako sta bila za Noseta obremenilna dva telefonska kontakta s soobtoženim Radomirjem Cvijanovićem.

Kegljevič je povedal, da so varnostnika osumili takoj, a ga zaradi pomanjkanja dokazov in nepoznavanja celotnega konteksta niso mogli takoj povezati v zgodbo.

Sodišče je dobri dve leti po aretacijah Vidmarja in Noseta obsodilo na 14 let zapora ter vsakemu prisodilo več kot 1,3 milijona evrov kazni. Sodbo je že potrdilo višje sodišče.

Sodišče je denarno kazen sicer določilo tako, da je od 16,8 milijona evrov, kolikor je nastalo škode ob ropu, odštelo slabih deset milijonov evrov premoženjsko-pravnih zahtevkov, ki sta ju prijavili dve zavarovalnici, preostanek pa je razdelilo na pet delov, kolikor je bilo storilcev. Oba zahtevka zavarovalnic sicer ostajata odprta.

Prav izkupiček iz ropa pa je bil usoden za Vidmarjevo partnerko Zorico Škrbić, ki so jo ugrabili junija lani, jo celo noč mučili, da bi le izdala, kje se skriva plen. Nato pa so jo odvrgli v Podpeči v Ljubljani, ženska je kmalu tudi umrla. Trije so vpletenost v ugrabitev in mučenje priznali ter bili že obsojeni, četrtemu, ki krivdo zanika, pa ravno zdaj sodijo.

Filmski scenarij ropa je sicer že dolgo znan. Okoli enajstih zvečer 31. oktobra 2005 sta varnostnika v sefih prejela klic moškega, ki se je predstavil za enega od najemnikov, in napovedal svoj obisk.

Deset minut zatem sta se dva neznanca pojavila pred prostori sefa in pozvonila, eden od njiju naj bi bil Cvijanović, identiteta drugega pa ni znana. Varnostnik mu je odprl, eden od roparjev pa je vtipkal pravo uporabniško ime in geslo prej omenjenega imetnika sefa. Nato sta moška prišla v sobo za varnostnike, kjer sta oba varnostnika zbila na tla, ter jima z lepilnim trakom močno oblepila oči in roke.

Nato sta v prostore spustila še dva moška, eden od njiju naj bi bil Vidmar. Z dovoza so v bližino sefa pripeljali še kombinirano vozilo, v katerem so imeli orodje za vlamljanje, tudi varilne aparate, ter plastične zabojnike, v katere so pometali pokradene predmete, večinoma gotovino in žlahtne kovine. Po ugotovitvah sodišča so vlamljali Vidmar, Cvijanović in še en neznanec. Cvijanović je tudi onesposobil varnostne kamere. Vlomili so v 428 sefov.

Očitno je, da so roparji imeli seznam imetnikov sefov, saj so tiste, v katere so nameravali vlamljali, označili s križci. Iz posnetkov, ki jih je zbrala policija in so jih predvajali med sojenjem, je bilo tudi razvidno, da se je ponekod vlamljalo zelo zgoščeno, v skorajda vsak sef, ponekod pa so cele vrste sefov ostale nedotaknjene. Roparji so za seboj seboj pustili pravo razdejanje, po tleh so ležali tudi zlatnina in bankovci po 500 evrov.

Okoli šestih zjutraj so se s kombiniranim vozilom in Nosetovim osebnim vozilom odpeljali. Kombi so zažgali v enem od ljubljanskih kamnolomov. Cvijanović naj bi se roki pravice poskušal izmakniti tudi z operacijo obraza, je poročala TV Slovenija. Kegljevič pravi, da so o njem dobili različne informacije, a očitno ne pravih, saj bi ga v tem primeru že spravili za zapahe.

Ostala dva storilca sta policiji še vedno neznanka, kot tudi to, kje je končala večina izkupička ropa.

TV Slovenija je sicer poročala, da se je Škrbićeva pojavljala kot lastnica kopice podjetij, povezane z Vidmarjem in Nosetom, kjer naj bi se pretakalo več kot pet milijonov evrov, domnevno prav iz ropa SKB. Nekaj denarja naj bi končalo tudi v nakupu stanovanj v ljubljanskem naselju Savski kamen, je še poročala omenjena televizija. Posredno je to potrdil tudi Kegljevič, ko je dejal, da je policija zbrala informacije, kam se je investiralo del plena.