Se Janković požvižga na muke Ljubljančanov? Hiše se tresejo, stene pokajo in dojenčki jokajo, ko gradi davčni dolžnik Denis Pere

Katja Staniša je mlada mamica. Njena dojenčica je dopolnila osem mesecev in hoče raziskovati svet po vseh štirih. A takoj ko jo Katja položi na tla, Nežo popade krčevit in neutolažljiv jok. Pri Staniševih je, potožijo, nemogoče živeti. Počutijo se, kot da živijo v epicentru potresa. Tla pod njihovimi nogami se od jutra do večera tresejo, krožniki in skodelice v omarah žvenketajo, viseče luči nihajo, po stropu in zidovih vsak dan preštevajo nove razpoke.

Trideset metrov od prvih hiš na Mokrški cesti v Ljubljani na območju Murgel od januarja poteka megalomanska gradnja veterinarske fakultete. Težki tovornjaki prevažajo gradbeni material na gradbišče velikosti več nogometnih igrišč. Vrtalniki od 7. ure luknjajo močvirnato barjansko zemljo, v katero zabijajo pilote. Udarci ogromnega kladiva se umirijo šele ob 18. uri. Kar 1300 betonskih orjakov bodo zabili v mehko zemljino, od začetka gradnje v januarju so jih okoli sto. Gradnja fakultete, financirane večinoma z evropskim denarjem, pa naj bi po načrtih trajala do sredine leta 2025.

Teža kladiva, ki v zemljo zabija večmetrske betonske pilote, odmeva v hišah in stanovanjih; zvok je podoben bombnim detonacijam. »Kot bi bil potres vsakih nekaj minut,« je mamica Katja na robu obupa. »Cela hiša se trese. Z živci sem na koncu, otrok se zbuja na 20 minut,« potoži z dojenčico v naročju, ki jo ob tresenju in hrupu pomiri le materin objem; a nošenje otroka namesto kobacanja bo po posvetu s pediatrinjo nedvomno zavrlo dekličin gibalni razvoj, celodnevno tresenje pa je, kot je zapisala pediatrinja, »za otroka škodljivo«.

Profesorjeva opozorila brez haska

»Grozen občutek. Kako naj dopovem otroku, naj potrpi? A je to normalno?« se sprašuje Katja in beži iz stanovanja, če le dopušča vreme. »Še ko zaključijo z delom, se vsa tresem.« Katjin mož opravlja triizmensko delo, podnevi se ne more odpočiti, ne ve, ali bo zdržal še pol leta. Oba sta obiskala zdravnika, ki je zaznal njuno duševno stisko, stresni vpliv tresenja in hrupa na kakovost njunih življenj.

Čeprav naj bi po neuradnih informacijah vibracije, ki nastajajo zaradi zabijanja pilotov, bile pod zakonsko določeno mejo tudi za spomeniško zavarovane objekte, pa okoliške prebivalce, ki so tresenju in hrupu izpostavljeni vse dni od ponedeljka do sobote, občasno pa tudi ob nedeljah in praznikih, najbolj zanima, zakaj je izvajalec del Dema plus izbral pilotiranje z zabijanjem, ne pa denimo milejše vrtalne tehnike ali pogovorno vlivanja, kakor so temeljeni večji objekti v okolici. Podjetje Mijaks je temlje objekta z varovanimi stanovanji, ki stoji le sto metrov od gradbišča, postavilo z vrtanjem pilotov, isto tehniko temeljenja je izbralo tudi podjetje CGP za vilo dolenjskega mogotca Daria Južne na posestvu nekaj deset metrov stran od gradbišča fakultete.

Vodja projekta Mišo Jeftič iz Arhitekture MJ nam je pojasnil, da so se za temeljenje z zabijanjem odločili na podlagi podrobnih geomehanskih raziskav in anomalij terena. »Glede na izmerjeno globino podtalnice, ki je na območju gradnje komaj 1,5 metra pod površjem, je bila zaradi tega izbrana najmanj škodljiva vrsta pilotov. Odločitev za drugačne pilote bi lahko povzročila padec ravni podtalnice in s tem posedanje sosednjih stavb,« je odločitev utemeljil investitor projekta, to je Univerza v Ljubljani.

»Kriminal bi bil, če bi izbrali drugačno tehniko,« tako oster pa je Tomaž Crnkovič, direktor Geoinvesta, ki za Demo plus izvaja temeljenje. »Vse je v skladu s predpisi, normativi. Sosedje pa zavirajo napredek fakultete in univerze,« je kritičen do stisk okoliških prebivalcev. A strokovnjak z nekaj desetletnimi izkušnjami na področju zagotavljanja geotehničnega nadzora, ki pa ni želel biti imenovan, nam je razložil, da bi lahko na tem območju izbrali tudi drugačno tehniko, vendar pa je »je projektant pri izbiri najverjetneje upošteval tudi ekonomijo. Vrtanje bi bilo zagotovo dražje.«

Prof. dr. Janko Logar s Katedre za geotehniko pri UL FGG, ki je tudi bližnji sosed gradbišča, in je na željo investitorja, torej Univerze v Ljubljani, ovrednotil vplive vibracij na tem območju, je še pred začetkom del opozarjal na negativni vpliv temeljenja na prebivalce. »Upam, da so vedeli, kaj delajo,« je poudaril dvom in priznal, da bi se sam raje odločil za vrtane pilote. Ti bi, je pojasnil, povzročali manj vibracij, a bi jih bilo potrebno več in globljih, kar bi zagotovo podražilo ceno in podaljšalo čas projekta.

Posel dobil davčni neplačnik

Upravna enota Ljubljana je investitorju Univerzi Ljubljana izdala gradbeno dovoljenje brez predhodne presoje vplivov na okolje, saj, kot so pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je bila »investicija preverjena v predhodnem postopku, ki se je na podlagi razpoložljivih podatkov zaključil z izdajo sklepa, da presoja vplivov na okolje ni potrebna«. Kar je nadvse nenavadno, saj gre vendarle za gradnjo na potresnem in poplavnem območju, je skeptičen dr. Tomaž Ogrin z Inštituta Josefa Štefana. »Čudi me, zakaj so izbrali lokacijo na poplavnem območju, saj je še živ spomin na leto 2010, ko je podtalnica udarila od spodaj. Zaradi mehkega blata in močvirnatih površin je območje tudi potresno izpostavljeno.«

Trenutno na tem območju izvajajo rušitvena dela in globoko temeljenje, za kar je bilo izvedeno javno naročilo. Izvajalec del za 4.551.267 evrov (brez DDV) je Dema plus, inženiring, d. o. o. Za drugo fazo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del izvajalca še nimajo. In kdo je pravzaprav za podjetjem Dema plus? Poslovnež Denis Pere, ki je eden glavnih Jankovićevih graditeljev vse od njegovih časov v Mercatorju.

Od ustanovitve podjetja leta 2009 je Dema plus po podatkih Erarja za ljubljansko mestno občino opravila za več kot osem milijonov evrov poslov, od Javnega stanovanjskega sklada MOL pa je prejela slabe tri milijone; za vsa dela, pridobljena z javnimi naročili, pa že 22 milijonov. Glavnino posla ustvarijo z javnimi naročili. Podjetje je v letu 2021, kamor segajo zadnji podatki, ustvarilo 19 milijonov evrov prihodkov. Družba ima v lasti 39 nepremičnin.

Svoj pečat je podjetje pustilo na Ljubljanskem gradu, v Plečnikovem podhodu, Pionirskem domu, Švicariji in številnih drugih objektih v lasti občine. Alarm je zaradi tega podjetja v preteklosti večkrat zazvonil članom občinskega nadzornega odbora in opozicijskim mestnim svetnikom, ki so opozarjali na rekordne anekse in podražitve, ki jih je podjetju odobrila ljubljanska občina.

Tesno navezo z županom je pred leti sicer razkrila že komisija za preprečevanje korupcije, ko so pretresali sporna nakazila Jankovićevi družini. Po podatkih KPK je Dema plus pri opravljanju poslov za mestno občino leta 2011 uporabila podizvajalca, družbo Inelta. Slednja je družbi KLM Naložbe v večinski lasti župana Jankovića posodila 3500 evrov, še isti dan pa so KLM Naložbe na Jankovićev osebni račun nakazale 2000 evrov. Morda je tudi zato razumljiv benigni odziv župana na stiske obupanih prebivalcev, ki se nanj obračajo po pomoč, pa jih odpravlja s krilatico, naj preprosto potrpijo.

Direktor Deme plus Denis Pere, ki je tudi ustanovitelj s. p. za druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje, kot fizična oseba državi dolguje slab milijon evrov, dacarji pa zaradi varstva osebnih podatkov ne razkrivajo dejanske višine njegovega finančnega bremena. Je pa portal že leta 2019 objavil, da naj bi davčni dolg skupaj z obrestmi zrasel na 1,1 milijona evrov.

Davčni organi so Pereta in njegovo Demo plus leta 2011 preiskovali tudi zaradi sumljivih transakcij oziroma posojil med družbo in hotelom Cubo, v katerih je izpuhtelo 200.000 evrov in kjer je bil Pere uradni lastnik, potem ko je podjetje kupil od ciprskega holdinga Greeh Apollo Holdings, za katerim naj bi bil z Juretom Jankovićem. Dema plus je za Cubo izvajala glavni inženiring, od Jureta Jankovića, ki je bil njegov četrtinski lastnik, pa je leta 2009 na svoj račun prejela 640.000 evrov, so poročali mediji.

Pere je bil tudi lastnik družbe Dema investicije, za katero je leta 2014 sprožil postopek poenostavljene prisilne poravnave. Družbo je pod drobnogled vzela tudi komisija za nadzor javnih financ, ki je zahtevala razjasnitev »ekscesnih primerov postopka poenostavljene prisilne poravnave«, posebej pa so opozorili na primere družb iz kroga družine Janković, te so Electa Inženiring, Electa Naložbe in Electa Holding, pa tudi Dema plus, »ki tudi izdatno posluje z mestno občino Ljubljana.«

Demi plus naj bi novela zakona omogočila odpis kar 2,1 milijona dolga. Upniki pa so bili po sklepu sodišča upravičeni le do deset odstotkov sredstev. Po zadnjih podatkih Gvina je v začetku februarja letos sodišče vpisalo zastavno pravico na družbi v korist države zaradi zavarovanja denarne terjatve v znesku 942.675,95 evrov. Dema investicije je tudi stoodstotna lastnica trgovske družbe Nevcom, katere zastopnik je Denis Pere.

Skupinska tožba za odškodnino

Davčni dolžnik Pere tako mirno posluje z javnimi institucijami in služi milijone za posle, sklenjene z občinami in javnimi zavodi. V primeru ljubljanske mestne občine tudi večkrat, kot so že poudarili mestni nadzorniki, na račun nizkih cen na javnih razpisih. Ker pa Pere državi dolguje kot fizična in ne pravna oseba, pri sklepanju pogodb z javnimi naročniki po zakonodaji nima omejitev pri pridobivanju poslov. Tako mu je uspelo tudi na razpisu za gradnjo veterinarske fakultete, kjer bo račun svojega podjetja oplemenitil z evropskimi milijoni. Medtem ko ga stiske okoliških stanovalcev ne zanimajo.

A ne le tresljajev, stanovalci v okoliških hišah opažajo tudi številne razpoke po zidovih v notranjosti in na pročelju svojih objektov. Družini Staniša in Jarc dnevno odkrivata nove špranje na stikih, prav tako Glaša Oman, ki stanuje ob Cesti v Mestni log severno od gradbišča. Zaradi agresivne gradnje, pravi, je na koncu z močmi. »Jaz se lahko za nekaj ur vsaj umaknem v službo. Imam pa bolno hčerko, ki potrebuje počitek. Doma je življenje nevzdržno. Zaradi prahu težko dihamo, tovornjaki drvijo mimo oken, zaradi zabijanja se vse trese. Hrup že potrpimo, ampak tresenje … Ne zdržim več. V okolici je veliko starejših, nekateri so bolni in priklenjeni na postelje. Kaj šele oni preživljajo?«

Najbolj izpostavljeni sosedje se poleg zdravja bojijo tudi za svojo lastnino. »Hišo smo v celoti obnovili, kaj se dogaja pod fasado, ne vemo, so pa zunaj in notri razpoke, vsak dan odkrijemo nove,« se tudi Katja Staniša boji rušilnega potresa, ki je v preteklosti že prizadel Ljubljano. Merilce tresljajev, ki merijo poškodbe na hišah, so po njenih besedah namestili šele na njeno izrecno zahtevo. Meritev, zatrdi, ne opravlja nihče, ali pa jih z njimi ne seznani. Komunikacija z izvajalcem je slaba. Izvajalec Dema plus tudi na naša vprašanja glede izbire tehnike temeljenja, opravljanja meritev vibracij in hrupa ter seznanjanja prebivalcev z vrednostmi meritev ni želel odgovoriti. Iz podjetja so nas usmerili na naslov investitorja Univerzo v Ljubljani.

»Hrup so pri nas merili na podstrehi, kjer nihče ne živi, ko pa smo jih hoteli še sami naročiti in plačati, pa smo pri podjetjih naleteli na distanco,« razkrije Katja. S sosedi razmišljajo o skupinski tožbi: »Človeška življenja niso vredna nič? Zdravje otrok in moje zdravje je ogroženo. Kaj se dela naši lastnini?« se brez odgovorov sprašuje Omanova.

Na Univerzo v Ljubljani že prihajajo prvi odškodninski zahtevki prizadetih prebivalcev. Zadevo, je pojasnil Peter Jenko iz kabineta rektorja, bodo »odstopili v obravnavo zavarovalnici, ki bo predvidoma ocenila škodo. Če bo ugotovljeno, da so posledice nastale izključno zaradi izvajanja gradbenih del, bomo pristopili k reševanju zadeve.«

Naj poškodbe na nepremičninah dokumentirajo, je prebivalcem svetoval tudi župan Janković, saj so vsa gradbišča zavarovana. Inšpektorat mestne uprave pa je eno prijavo že odstopil Inšpektoratu RS za okolje in prostor OE Ljubljana. Ta jo bo obravnaval skladno z zakonodajo, zakonskimi pristojnostmi inšpektorjev ter kriteriji in prioritetami dela gradbene inšpekcije. »Po podatkih, ki jih imam, so trenutne vibracije v mejah zakonsko določenih in je vpliv na okolico majhen. Škode ne morejo povzročiti,« nam je pojasnil profesor gradbeništva dr. Logar, kar pa, poudarja, ne odtehta slabih občutkov in prizadetosti prebivalcev Murgel, na katere je tudi sam opozarjal pred posegom.