Zaradi nepreglednega državnega odkupa slabih bančnih terjatev bomo davkoplačevalci očitno morali med svetovno finančno krizo sanirati še bankrotirane menedžerske prevzeme. Poslanci vladajoče Pahorjeve koalicije so namreč ob sprejemu dopolnil zakona o javnih financah potrdili še predlog novega ministra Mateja Lahovnika, s katerim je odslej dana možnost, da lahko država od bank kupuje tudi terjatve.
Tako je bilo zavrnjeno stališče Janševe vlade, da bi moral biti državni odkup slabih bančnih terjatev podrobno urejen v posebnem zakonu. Le tako bi imeli zagotovljeno pregledno porabo denarja davkoplačevalcev. Poleg sprememb zakona o bančništvu in zakona o javnih financah je Janševa vlada pripravila še pomembne spremembe zakonov o dohodnini in zakonu o davku od dohodka pravnih oseb, s čimer bi bilo poskrbljeno za davčno razbremenitev. Povsem drugačno je očitno razmišljanje nove vladajoče koalicije, ki je ne glede na finančno krizo pripravila ne le spremembo zakona o poslancih, s čimer se bodo povečali poslanski privilegiji, temveč je s sprejetimi dopolnili k spremembam zakona o javnem financiranju odprla vrata nenadzorovani porabi denarja davkoplačevalcev.Pomoč za banke
Za kaj pravzaprav gre in kaj bi morali storiti, pa z novo vlado ne bomo storili, saj prevladuje stališče, da se lahko proračunska vreča kar naprej razteguje, je nazorno povedal Andrej Bajuk, zdaj že bivši minister na finance, ko je na izredni seji še zadnjič govoril pred poslanci državnega zbora. V skladu s predlaganim zakonom o javnem financiranju (pripravljen je bil po sestanku predsednika vlade Janeza Janše in takrat še kandidata za mandatarja Boruta Pahorja) naj bi bile deležne poroštev izključno le kreditne ustanove. Do posojil in kapitalskih naložb bi morale biti upravičene – če bi se to izkazalo, da je sploh potrebno – še zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji.
Podpisnik poroštev bo v imenu države minister za finance, poroštva pa bodo izdana za zadolževanje na finančnem ali medbančnem trgu, kamor se štejejo vse obveznosti do drugih finančnih družb. O izvajanju ukrepov je vlada dolžna poročati državnemu zboru. Bajuk je nasprotoval sprejemu dopolnila, ki ga je vložil novi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik iz stranke Zares ob vneti asistenci Toneta Ropa iz SD, ki po novem predseduje odboru za finance, da naj bi zakon uporabljali še za odkup terjatev. Kot nam je v pogovoru povedal Andrej Bajuk, je glavni namen zakona o javnem financiranju, da pomagamo bankam, glavni razlog pa je ta, da se znova vzpostavi medbančno zaupanje. V finančni krizi si banke med seboj ne zaupajo, saj se ne ve, katera izmed njih je slaba, zato je treba spet poskrbeti za vzpostavitev zaupanja. Da bi se okoli 30 odstotkov posojil, ki prihajajo z medbančnega trga, znova odmrznilo za naše banke, se je država odločila za državno poroštvo, najprej v višini osem milijard evrov, nato pa za sedanjih 12 milijard evrov. Tako bodo naše banke lahko dodatno obnavljale, po potrebi pa morda tudi povečale kreditiranje v tujini. Še naprej bodo posojale denar našemu gospodarstvu, s čimer bo poskrbljeno za gospodarsko rast. Tak sklep o zajamčenem kreditiranju bank na medbančnem trgu z državnim poroštvom je bil sprejet na podlagi sveta finančnih ministrov vse Evropske unije, a je le začasen, dokler bo trajala finančna kriza. Bajuk je opozoril, da tega zakona nikakor ne bi smeli uporabljati za odkupovanje terjatev: »To je treba reševati na drugačen način. Osredotočimo se na ključen problem našega bančnega sistema, in to je prek državnega jamstva omogočiti, da se ponovno odprejo vrata medbančnega trga.«
VEČ V TISKANI IZDAJI
