V Nabrežini bo danes popoldne potekalo srečanje svetniške komisije občine Devin-Nabrežina z zainteresiranimi subjekti, na katerem bodo podrobneje predstavili terminal za skladiščenje, uplinjanje in distribucijo zemeljskega plina v tržiškem pristanišču in v Moščenicah, danes poroča Delo. Lokacija novega terminala, blizu Devina v Italiji, se nahaja dva kilometra od slovensko-italijanske meje.
Uplinjevalnik naj bi sestavljala dva 30 metrov visoka plinska rezervoarja, v katerih bi bilo prostora za 170.000 kubičnih metrov plina. Obrat za uplinjevanje naj bi na leto sprejel največ 1,5 milijona kubičnih metrov plina. Za ogrevanje naj bi uporabili morsko vodo, ki ji naj ne bi dodajali kemikalij in bi jo vračali v morje s temperaturo štiri stopinje Celzija.
Na obali bi sicer morali urediti 450 metrov dolg pristajalni pomol. Ker je morje na tem mestu plitvo, bi ga morali poglobiti in za to izkopati 300.000 kubičnih metrov blata z morskega dna, zgraditi pa bi morali tudi poldrugi kilometer dolg valobran. Investicija je ocenjena na sto milijonov evrov.
Zagovorniki naložbe izpostavljajo predvsem velike pozitivne finančne učinke novega terminala, ob tem pa zagotavljajo, da slednji ne bi obremenjeval okolja. Wärtsilä si sicer tudi prizadeva, da bi tukaj nastala polnilnica za novodobne čezoceanke. Smart Gas želi gradbeno dovoljenje pridobiti v enem letu, dela bi radi začeli leta 2016 in končali dve leti pozneje. Na pristojnem ministrstvu v Rimu so vlogo družbe za umestitev uplinjevalnika v prostor oziroma za izdelavo presoje vplivov na okolje prejeli 22. julija.
Domačini in okoljevarstveniki so vznemirjeni, čeprav so v Italiji že ob opustitvi ideje o terminalu pri Žavljah napovedali, da bodo iskali drugo lokacijo v severnem Jadranu. Po mnenju kritikov naj bi naprava škodovala okolju, turizmu in ribištvu, prihod tankerjev pa bi oviral ladijski promet v tržaškem in koprskem pristanišču. Nejasno je tudi, ali bi plin res odvažali s cisternami ali po plinovodu.
Na slovenskem okoljskem ministrstvu sicer poudarjajo, da je vsaka država podpisnica Espoo konvencije dolžna obvestiti sosednjo državo o nameravanem posegu v prostor, če oceni, da bi lahko imel vpliv na okolje sosednje države. Uradnega obvestila s strani Italije še niso prejeli, bodo pa v skladu z omenjeno konvencijo sosednjo državo zaprosili za obvestilo o tem, še navaja Delo.