Čeprav so lokalne volitve vedno nekaj posebnega, so gotovo bolj od javnomnenjskih anket zanesljiv pokazatelj razmerja moči med strankami na nacionalni ravni. Še posebno ker so prav na polovici mandata vladajoče koalicije v državi. Pred štirimi leti so rezultati lokalnih volitev dali veter v jadra tedanje opozicije, ki se je nato jeseni 2008 po enem mandatu premora vrnila na oblast. In kaj sporočajo rezultati nedeljskih lokalnih volitev?
Volilni izid v Ljubljani gotovo ni pognal vetra v jadra sedanji opoziciji, gotovo pa ga je drugje po Sloveniji. Stranke levega trojčka so na lokalni ravni doživele velik poraz, na drugi strani je pridobila predvsem Janševa SDS – tokrat ne samo na podeželju, ampak tudi v velikih mestnih občinah. Tudi drugi dve stranki na desni sredini, SLS in Nova Slovenija, se nista slabo odrezali, kar kaže na povsem realno možnost, da skupaj z najmočnejšo SDS čez dve leti dosežejo večino glasov na volitvah v državni zbor. Ker je bil poraz strank levega trojčka zaradi katastrofalnih gospodarskih in socialnih razmer v državi po dveh letih vladanja pričakovan, so se številni njeni kandidati skrili pod krinko raznih »neodvisnih« list. A tako volilno taktiko so v mnogih občinah ubrali tudi na desni sredini.Poraz levega trojčka ne bo pripeljal do predčasnih volitev (na ta demokratični standard v mnogih razvitih zahodnih demokracijah je opozoril lider slovenske opozicije Janez Janša), bi pa lahko spodbudil nastajanje nove stranke na levi sredini nekakšnega nacionalnega gibanja po preizkušenem modelu Berlusconijeve Naprej, Italija. A, da bi to morebitno novo stranko na državnozborske volitve popeljal Janković, ni povsem gotovo, še manj samoumevno. Župan Ljubljane si je sicer pustil še nekaj možnosti, ker v nedeljo zvečer ni želel jasno odgovoriti, ali bo čez dve leti naskakoval položaj mandatarja. Ponovil je le, da ne gre v nobeno stranko in de uvršča v levo politično opcijo.
To, da je Janković skupaj s svojo listo pod sloganom DELA zmagal še močneje kot leta 2006, čeprav se morda sliši še tako paradoksno, pomeni kar veliko breme za levo politično opcijo, ki mu vseskozi asistira. Janković je zmagal s tako velikim naskokom, kot smo jim priča v na pol demokratičnih državah na območju nekdanje Sovjetske zveze. Največ zaslug za ta rezultat ima gotovo komercialna televizija POP TV, ki je ob odprtju Športnega parka Stožice povsem poteptala profesionalne novinarske standarde in za Jankovića zganjala tak agitprop, kot ga denimo za Putinov režim zganja ruska nacionalna televizija. In podobno kot v Moskvi so na POP TV pripravili samo eno (!) predvolilno soočenje, pa še to le za izbrane županske kandidate v Ljubljani in Mariboru! Po drugi strani tudi največja opozicijska stranka SDS ni porabila prav veliko energije (zaradi pomena glavnega mesta bi to od nje lahko pričakovali) za spopad z Jankovićem. Janša je vodstvo mestnega odbora stranke prevetril šele pred kratkim, in tudi Zofija Mazej Kukovič je bila bolj zasilna rešitev v že vnaprej izgubljeni županski bitki.
V nedeljo zvečer ni ostalo neopaženo, da je Jankovićev triumf še zlasti zaskrbel mnenjske voditelje blizu Zares, ki so takoj opozorili na odsotnost političnega ravnotežja v prestolnici in na možnost, da bi se finančna konstrukcija Stožic, če tam ne bo zaživelo nakupovalno središče, že kaj kmalu zrušila kot hiša iz kart, kar ne bi obremenilo samo Jankovića, pač pa celotno levo politično opcijo, ki mu je z državnimi bankami pomagala izpeljati ta megalomanski projekt.
Na koncu bo najbrž še tako, da bodo morali Jankovića omejevati predvsem tisti, ki so ga ustvarili. Ljubljanski župan je že pred nedeljsko zmago zrasel čez vrh glave mnogim na levici. V zadnjih dneh so zato vse glasnejše govorice o precejšnjih napetostih med Jankovićem in Gregorjem Golobičem. Znano je, da se tisti, ki imajo preveliko politično moč ali so predolgo na oblasti, prej ali slej spridijo. Za dobro delovanje demokratičnega sistema tako na lokalni kot nacionalni ravni pa je zelo pomembno politično ravnotežje med različnimi opcijami in realna možnost zamenjave oblasti na vsakokratnih volitvah.