Dejan Židan: Od ukrepov zoper sivo ekonomijo v 2014 pričakujem 200 milijonov evrov
26. dec. 2013 10:13 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017


Leto 2013 je zaznamoval tudi prvi resen spopad s sivo ekonomijo. Pozitivnih učinkov ni mogoče zanikati, je v pogovoru za STA poudaril koordinator vladnih ukrepov za zajezitev tega pojava Dejan Židan, ki si leta 2014 od tega obeta 200 milijonov evrov. A dela ni in ne bo konec, saj mora biti boj zoper sivo ekonomijo način življenja, je dodal.
Obseg sive ekonomije 24 odstotkov BDP
Minister za kmetijstvo in okolje Židan je spomnil, da obseg sive ekonomije po kriterijih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Sloveniji znaša 24 odstotkov BDP, kar je šest odstotnih točk nad povprečjem EU. Javne blagajne ob vsaki "sivi" milijardi evrov izgubijo 100 milijonov evrov, je dodal.
Kot je izpostavil, se je vlada letos prvič resno spopadla s to problematiko. Prek svojega odbora za gospodarstvo je pregledala več primerov učinkovitega boja, med drugim avstrijskega in danskega. V tej luči je ugotovila, da največ sive ekonomije nastane v registriranih dejavnostih, ki ne izdajajo računov. Zaznala je tudi, da je treba biti posebej pozoren na gotovinsko poslovanje.
Osrednji zaključek pa je bil, tako Židan, da boj zoper sivo ekonomijo "v svojem bistvu pomeni, da se moramo ljudje naučiti, da za vse, kar kupimo, zahtevamo račun". "Moramo se postaviti v vlogo, da tisti, ki nam ne želi izstaviti računa, čeprav bi ga moral, nima pravice, da od nas zahteva plačilo," je dejal.
Med letošnjimi ključnimi ukrepi zoper sivo ekonomijo je izpostavil julijsko uvedbo virtualnih davčnih blagajn, promocijsko aktivnost oz. osveščanje državljanov o škodljivosti tega pojava in sektorske politike. Kot je spomnil, se vlada pri vsakem zakonu, ki ga spreminja ali vzpostavlja na novo, vpraša, kako lahko prispeva h krčenju sive ekonomije.
Poleg tega so po ministrovih besedah pomembne tudi spremembe na področju inšpekcijskih služb, ki so z julijem prešle na akcijski način dela. V nadzor se je v veliki meri in zelo učinkovito vključila tudi carinska uprava, ki je do tega trenutka izvedla že skoraj 15.000 preventivnih in drugačnih pregledov, je nanizal.
Po prvih ukrepih precej več pobranih davkov
Vsi ti ukrepi že dajejo učinke, je poudaril Židan. Država je v tretjem četrtletju na letni ravni pobrala za 16,5 odstotka oz. 86 milijonov evrov več davka na dodano vrednost (DDV). Glede na kriterije likvidnostnega načrta v zadnjem obdobju mesečno pobere okoli 30 milijonov evrov več DDV od načrtov, je pojasnil. V mesecih po 1. juliju država pobere približno 30 milijonov evrov več davkov od načrtov.
Da je ponekod pobranega bistveno več davka, kaže tudi pregled posameznih dejavnosti. Minister je kot pozitivna primera izpostavil manjše počitniške domove, ki letos prikazujejo 270 odstotkov več prometa kot lani, in posamezne gostinske obrate.
S tem pa se delo vlade, vezano na zajezitev sive ekonomije, še ni končalo, tako da Slovenijo v prihodnjem letu čakajo novi ukrepi.
Ministrski zbor je že potrdil nadgradnjo trenutnega modela davčnih blagajn na vsa področja poslovanja, tudi na odvetnike in zobozdravnike, ki so doslej veljali za nedotakljive. Ministrstvo za finance mora pravne podlage pripraviti v marcu. Poleg tega so ministri sprejeli odločitev o ukinitvi paragonskih blokov oz. računov, napisanih na roko. V DZ so poslali tudi zakon, ki omejuje plačevanje z gotovino na 5000 evrov, pri čemer bo ta omejitev v drugem koraku postavljena celo na 1000 evrov, je napovedal Židan.
Na poslanske klopi sta končno romala še predloga zakonov o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno ter o inšpekciji dela, je spomnil minister. S prvim se bo po njegovih besedah povečalo pravno varnost delavcev in omejilo nelojalno konkurenco, z drugim pa dodatno izboljšalo nadzor.
Minister je nakazal, da bo spopad s sivo ekonomijo še naprej potekal tudi skozi racije oz. preiskave v bančnem sistemu in gospodarskih družbah. "Tukaj gre za iskanje protizakonitih delovanj, ki v svoji praksi pomenijo tudi prikrivanje in utajevanje davkov pred državo. Tudi ta način delovanje je boj proti sivi ekonomiji," je izpostavil.
Na vprašanje, ali je mogoče pričakovati, da bo država v prihodnje naredila več tudi v smeri preprečevanja odtekanja denarja v davčne oaze, je odgovoril, da Slovenija že skuša skleniti pogodbe o izmenjavi podatkov o bančnih prilivih in odlivih tudi z državami, s katerimi jih še ni podpisala. "Če imaš informacije, potem veš, koga in kje slediti," je pojasnil.
Boj proti sivi ekonomiji se nikoli ne konča
In kakšni so cilji za prihodnje leto, izraženi v številkah? Uradni konservativen cilj, predpostavljen v državnemu proračunu, je z ukrepi zoper sivo ekonomijo prilive v proračun okrepiti za 80 milijonov evrov, je spomnil Židan, ki pa ima sam osebno precej bolj ambiciozne cilje. "Moram reči, da bom razočaran, če bo številka nižja kot 200 milijonov evrov," je dejal.
Sicer pa se boj zoper sivo ekonomijo nikoli ne konča, verjame minister. "Gre za način življenja. Sami sebe moramo prepričati, da želimo živeti v državi, kjer vsi plačujejo davke in so zato davki nižji, ne pa v državi, kjer je utajevanje davkov neke vrste nacionalni šport," je zaključil.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke