Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS; s tem naslovom je v ponedeljek, 23. Novembra, izšel časnik, ki se sicer oglašuje s sloganom Misli širše, v zadnjem času pa ga poznamo po vedno bolj nečastnih dejanjih zoper novinarski ugled.
Gre za Delo in njegovega urednika Darijana Koširja. »Ugotovitve« o denarju pomenijo sklepno etapo v fantastični nanizanki, kakršna se je pod imenom Patria spletla za potrebe volilne kampanje tranzicijske levice septembra 2008.Prejšnji teden smo opozorili, da je levi politiki zmanjkalo volje polniti dnevno časopisje (predvsem Dnevnik) z novimi in novimi konstrukcijami, ki bi dokazovale vpletenost Janeza Janše in stranke SDS v koruptivne posle z osemkolesniki. Tako sta se za potrebe internetnih medijev pritoževala Jani Sever in Rok Praprotnik, oba pomembna podpihovalca idej o dozdevni korupciji preko Patrie v slovenskem prostoru (primerjaj ustrezne komentarje na Vest.si, od 15. 11. naprej).
Levici je na videz že zmanjkovalo volje, predvsem pa idej, kako začiniti spet kakšno novo »razkritje« ali »novico«, ki bi nakazovala na vpletenost imaginarnega državljana J iz Berglundove dežele pravljic. Potem pa je nenadoma prišel preobrat, ki bi si ga nihče niti ne predstavljal. Dal se je naslutiti v članku »velikana« slovenskega novinarstva, objavljenega v soboto, 21. novembra.
Janez Markeš se s Patrio sicer dotihmal ni resno poskušal. Večino časa je namreč porabljal, da je za Sobotno prilogo strašil pred nevarnostjo demokratične opozije vse tiste, ki ta izropani in izvotljeni prostor javne besede še naprej jemljejo v roke. Njegovo početje je vse do »svetotežne Patrie« bilo namenjeno obračunavanju s fantomi lastne vesti, za kar je poskušal v svojih člankih pridobivati eventualno bralstvo.
Vendar se ga je prebralo, še preden je oko sploh zatipalo prvi znak v katerem od njegovih neštevilnih paragrafov zadnjega časa. Markeš je ob radikalni spremembi svoje identitete ostal brez obraza: od tedaj poskuša dopovedati, da je njegov obraz na mestu, le tisočeri pari oči, ki se po tistem mestu sprehajajo, pač vidijo narobe.
»Sredobežna Patria« pa je subjektivni Markešev problem začela reševati v instant zakomplicirani situaciji, za katero je bil prav on poklican, da jo – enigmatično – napove. »Ali narobe, spomnimo se brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres, ki sta dosegala vrtoglave naklade in dosledno diskvalificirala Janševe politične nasprotnike. Zanju nekateri celo sumijo, da sta se financirala iz provizij ob poslu s Patrijo.« (Janez Markeš, Delo, SP, 21. novembra, str. 16).
Stavek je bil v celotnem kontekstu članka hudo vprašljiv: zato je tudi v soboto zbudil veliko pozornosti. Markeš je bil prvi, ki je za Delo povezal tri do tedaj še popolnoma ločene pojme, Patria, brezplačniki, SDS (oziroma njeni politični nasprotniki). Pozoren pogled je ugibal, mar ne gre za začetek presenetljivo nove zgodbe.
VEČ V TISKANI IZDAJI
