Družba za avtoceste v RS (Dars) nima izdelane strategije rednega in investicijskega vzdrževanja avtocest, ugotavlja računsko sodišče v danes objavljenem revizijskem poročilu o vzdrževanju avtocest med letoma 2005 in 2007. Po oceni revizorjev bi lahko Dars vzdrževanje avtocest izvrševal ustrezneje.
"Dejstvo je, da Dars vzdrževanja avtocest ne načrtuje ustrezno," je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, med razlogi za takšno stanje pa izpostavil tudi nezadostnost obsega predhodnih analiz.
Dars po Šoltesovih besedah ne izvaja analiz, na podlagi katerih bi ugotavljal razmerje med življenjsko dobo avtocest in stroški vzdrževanja ter najugodnejši trenutek za investicijsko vzdrževanje. "Vzdrževanje avtocest z vidika stroškov ni optimalno," poudarja Šoltes in se sprašuje: "Ali smo res tako bogati, da bi lahko gradili poceni ceste?"
Sezonski pregledi vozišč po ugotovitvah računskega sodišča tudi niso pripravljeni kot pomoč pri načrtovanju, temveč so samo zato, da se zadosti predpisom. "Posameznih avtocestnih odsekov v resnici ne pregledujejo, ampak uporabljajo podatke iz prejšnjega pregleda," je navedel Šoltes in izpostavil potrebo po dobrih cestnih preglednikih.
"Računsko sodišče ocenjuje, da Dars ne obvladuje tveganj, ker investicijskega vzdrževanja ne prilagaja povečani obremenitvi," poudarja Šoltes. Tako je na nekaterih odsekih predvidena stopnja prometa presežena od 33 do 118 odstotkov. To negativno vpliva na samo stanje vozišč. Kot navajajo na sodišču, bi bilo treba zato izvesti dejansko analizo stanja vozišč, tako površinsko kot globinsko, kar bi morala narediti neodvisna institucija. Šoltes ob tem dodaja, da računsko sodišče za nekatere odseke s strani Darsa sploh ni dobilo dokumentacije.
Stroški vzdrževanja avtocest so v revidiranem obdobju stalno naraščali, kar bremeni javne finance. Vzrokov je več, eden je po Šoltesovih besedah sama izvedba javnih naročil in s tem povezano pridobivanje najugodnejših ponudnikov. Cene materialov in storitev se med izvajalci denimo bistveno razlikujejo. Tako je razlika med najcenejšim in najdražjim ponudnikom pri krpanju vozišča znašala 43 odstotkov, pri diletaciji 214 odstotkov, pri rezkanju pa 249 odstotkov. Še večje razlike so pri investicijskem vzdrževanju, največja je znašala kar 664 odstotkov.
"Če bi Dars ustrezno spremljal in analiziral ceno materialov med dobavitelji na domačem trgu in opravljal mednarodne primerjave cen, bi se lahko morda tem pomembnim razlikam izognil," je prepričan Šoltes. Računsko sodišče opozarja tudi na nerazmejitev med rednim in investicijskim vzdrževanjem ter na poddimenzioniranje cest pri gradnji. "Priporočamo, da je Dars pri izbiri izvajalca pozoren pri cenah in da pri tem uporabi tudi izkušnje sosednjih držav," pravi Šoltes in dodaja, da so se stroški investicijskega vzdrževanja povečali tudi zaradi prekinitev del in zahtev lokalnih skupnosti.
Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da je Dars posamezne odseke novo zgrajenih avtocest predal v promet, čeprav ni pridobil uporabnega dovoljenja.
Dars tudi ne pridobi vedno bančnih garancij za odpravo napak v garancijski dobi ob predaji v promet, temveč z zamikom tudi do 16 mesecev od začetka teka garancijskega roka. Tudi izvedba končnega obračuna del in prevzema gradenj, ki mora biti narejena v 60 dneh po izdaji uporabnega dovoljenja, je imela v večini primerov nekajmesečno zamudo.
"Namesto da bi se unovčevale bančne garancije, se sklepajo aneksi," opozarja Šoltes in poudarja, da imajo bančne garancije svoj namen: zaščititi javne finance in prisiliti izvajalca k pravilni oz. ustrezni izvedbi del.
Dars tudi nima ustreznih evidenc o investicijskem vzdrževanju. Zaradi nepreglednih evidenc ne obvladuje tveganj, da v garancijski dobi stroški sanacije pomanjkljivosti gradnje in investicijskega vzdrževanja bremenijo Dars in da ne unovčuje bančnih garancij oz. ne zahteva odprave pomanjkljivosti v breme izvajalca. Dars tudi za investicijsko vzdrževanje nima nikjer določeno, v kakšnih primerih garancije za odpravo napak v garancijski dobi ne zahteva oz. kdaj zahteva garancijo v višini pet oz. deset odstotkov izvedenih del.
Računsko sodišče opozarja tudi na odnos Darsa z družbo DDC. Z letom 2007 se je spremenil način obračunavanja izvedbenih del, saj Dars družbi DDC ne plačuje več na podlagi opravljenih ur, temveč od vrednosti opravljenih del. S tem je Dars povzročil konflikt interesov, saj DDC pripravlja podlage za investicijsko vzdrževanje, obenem pa je v interesu DDC, da je pogodbena vrednost za investicijsko vzdrževanje čim višja, saj je prihodek DDC vezan na pogodbeno vrednost.
"Gre za sistem, ki ne deluje ustrezno," opozarja Šoltes in dodaja, da bi do enakih rezultatov verjetno prišli tudi v drugih časovnih obdobjih. "Gre za vzorec obnašanja, ki ga ni nihče prekinil," poudarja.
Računsko sodišče je na podlagi ugotovljenega Darsu dalo 34 priporočil za odpravo neuspešnosti in neučinkovitosti vzdrževanja avtocest v obdobju 2005-2007. Med drugim svetuje sprejem strategije vzdrževanja avtocest, ki bi upoštevala resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Sloveniji. Strategija bi se morala nanašati na cilje posameznega programa in naj bi predstavljala osnovni pristop na področju vzdrževanja avtocest.