Če bi še enkrat delal izpit iz kazenskega prava, ga gotovo ne bi naredil. Svoje nasprotovanje Janševemu mandatarstvu je namreč utemeljil z obrazložitvijo, da kandidata za mandatarja bremeni pravnomočni obtožni predlog v zadevi Patria. Toda pravnomočni obtožni predlog sploh ne obstaja. To ve vsak diplomant pravne fakultete in bi to lahko vedel tudi doktor prava Danilo Türk.
V včerajšnji oddaji Na tretjem TV Slovenija je na to posebej opozoril tudi predsednik zbora za republiko, nekdanji predsednik ustavnega sodišča in nekdanji pravosodni minister dr. Lovro Šturm, ki je prav tako doktor prava in profesor na ljubljanski fakulteti. Pojasnil je, da obtožni predlog ne more biti pravnomočen, saj gre za (skrajšani) kazenski postopek pred okrajnem sodiščem, za katerega v zakonu ni predviden sodni preizkus niti na zahtevo stranke niti po uradni dolžnosti. Drugače je v primeru obtožnice pred okrožnim sodiščem, kjer se sodni preiskus opravi in je v tem primeru pravnomočna.
Türk bi kot doktor prava in dolgoletni profesor na ljubljanski fakulteti moral vedeti, da obtožni predlog sploh ne more biti pravnomočen. Obtoženi se ne more pritožiti na predlog kot na obtožnico, prav tako tudi ni instituta pravnomočnosti kot v primeru, če je ugovor na obtožnico zavrnjen ali prepozen. Obtožni predlog je zgolj akt, ki popolnoma nič ne pomeni z vidika utemeljenega suma in služi zgolj kot akt za začetek postopka (sodišče preverja bolj kot ne samo formalno vsebino akta).Toda namesto tega je predsednik na tiskovni konferenci celo petkrat omenil pravnomočni obtožni predlog, navzoči novinarji, ki niso pravniki, pa seveda niso ugotovili, da pravzaprav govori neumnosti.
Druga problematična izjava predsednika Türka je, da tudi Zorana Jankovića ne bi predlagal za mandatarja, če bi bil tudi zoper njega vložen pravnomočni obtožni predlog. Zoran Janković je v preiskovalnem postopku na tožilstvu in DURS. Sodišča so avtonomna in nanje izvršilna veja oblasti ne more vplivati. To pa ne velja za tožilstvo in še posebej za DURS, ki sta del izvršilne veje oblasti. Ker sta tožilstvo in DURS podrejena ministrstvu za pravosodje oziroma za finance, bi lahko Janković kot predsednik vlade vplival na postopke preiskave, zlasti na Dursu, kar pa očitno predsednika Türka ne moti. Postopki pred tožilstvom v primeru Patria so že zaključeni in se na njih ne da vplivati (razen umika obtožnice, ki bi bila javna in vsem na očeh), v primeru Janković pa bi se lahko postopki na tožilstvu še vedno zapeljali drugače, brez da bi bila o tem javnost obveščena o razlogih in poteku preiskave.
Najbolj škandalozno pa je, da s tem stališčem Türk krši ustavno načelo domneve nedolžnosti po 27. členu Ustave RS, po katerem je vsakdo nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivda. Predsednik države se večkrat hvali s tem, kako se je v preteklosti zavzemal za človekove pravice, tokrat pa se je pri uradnem dejanju, ko se je odločal o predlogu za mandatarja, požvižgal nanje. Tudi če bi bila zoper Janeza Janšo vložena pravnomočna obtožnica na okrožnem sodišču, to ne bi pomenilo njegove krivde, ampak bi šlo zgolj za fazo postopka v ugotavljanju krivde. V primeru Patria pa, kot rečeno, gre za obtožni predlog, ki sploh ne pozna instituta pravnomočnosti. Predsednik Türk si je tako privoščil politično spletko oziroma manipulacijo, ki jo bo svojim študentom prava zelo težko strokovno pojasnil.