Pred sredino razpravo na izredni seji DZ so o arbitražnem sporazumu danes ponovno razpravljali tudi člani odbora DZ za zunanjo politiko. Več kot dveurna burna razprava predvsem o (ne)novih okoliščinah v zvezi z arbitražnim sporazumom napoveduje vročih 10 ur tudi na seji DZ. Slednjo je zahtevala skupina poslancev na čelu z Jožetom Tankom (SDS).
Poslanci opozicije so, sklicujoč se predvsem na hrvaški zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, menili, da je po ratifikaciji arbitražnega sporazuma v državnem zboru nastala vrsta novih okoliščin in prikritih dejstev, ki jih je potrebno razjasniti in o tem seznaniti slovensko javnost. Poslanci vladajoče koalicije so menili ravno nasprotno.Tudi zunanji minister Samuel Žbogar je dejal, da po mnenju vlade v gradivu predlagateljev izredne seje DZ ni niti ene nove okoliščine, ki ne bi bila znana že ob sprejetju zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma 19. aprila letos v parlamentu. Ponovno je zagotovil, da arbitražni sporazum mora Sloveniji določiti stik z odprtim morjem, se pravi zagotoviti neposredni teritorialni izhod v mednarodne vode. Šteje samo to, kar je podpisano v arbitražnem sporazumu, in ne obstajajo dogovori izven arbitražnega sporazuma, je dejal Žbogar in dodal, da so enostranske izjave po podpisu sporazuma brez mednarodnopravnih učinkov.
Ponovno je Žbogar tudi zatrdil, da ni nobenega tajnega dokumenta, nobenega nejavnega dokumenta in nobenega skupnega dokumenta Slovenije in Hrvaške razen arbitražnega sporazuma. Arbitražni sporazum je edini dokument, ki je podpisan in ima soglasje obeh strani, je še dejal. Slovenija in Hrvaška po ministrovih besedah tudi nista skupaj obvestili predsedstva EU ali ZDA, da se strinjata, da bi Hrvaška dala enostransko izjavo. Državi sta konec oktobra obvestili predsedstvo EU, da je arbitražni sporazum usklajen. Ne pred podpisom in ob podpisu ni bilo nobene enostranske izjave niti k dejstvu izjave niti k vsebini izjave Slovenija ni dala soglasja, je še zatrdil minister Žbogar.
Kot je med drugim v imenu predlagateljev sklica izredne seje DZ menil Milenko Ziherl (SDS), arbitražni sporazum prinaša "neslutene" škodljive posledice, saj Sloveniji preti velika nevarnost, da bo njeno morje ostalo v velikosti "za nekaj plavalnih bazenov". Slovenija tako po njegovih besedah ne bo mogla izpeljati niti regate v kategoriji optimist. Posledice arbitraže je primerjal s koroškim plebiscitom pred 90. leti.
Poslanec Zmago Jelinčič (SNS) je kritiziral vlado, da ji je predvsem do tega, da se arbitražni sporazum sprejme, ni ji pa do tega, da bi zaščitila Slovenijo kot pomorsko državo.
"Ta vlada bo zabila zadnji žebelj v krsto, ko bomo pokopali slovensko državo," je bil slikovit predsednik SNS, ki se je zavzel za zavrnitev arbitražnega sporazuma na referendumu. Ponovil je tudi svojo idejo, da bi morali vsa odprta reševanja reševati na mirovni konferenci o nekdanji Jugoslaviji.
Franco Juri (Zares) je menil, da nasprotniki arbitražnega sporazuma nimajo pravih argumentov in ocenil, da na današnji seji ni slišal nobenih novih dejstev, zaradi katerih opozicija zahteva sklic izredne seje DZ. Pritrdil je stališču ministra Žbogarja, da velja samo tisto, kar piše v arbitražnem sporazumu. Da ni novih okoliščin, je menil tudi Tone Anderlič (LDS) in dejal, da ljudje na referendumu ne bodo odločali o meji, ampak o načinu, kako bi bilo prav urediti odprto vprašanje meje s Hrvaško.
Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je nasprotno menil, da je potrebno razščistiti protislovne izjave predsednika vlade Boruta Pahorja, nova okoliščina pa je po njegovem mnenju tudi hrvaški zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Podobna izjava je tudi v slovenskem zakonu o ratifikaciji, vendar o njej Slovenija in Hrvaška po besedah Janše nista skupaj obvestili EU in ZDA. Janši se zdi problematično tudi, ker ni nobenega roka, do katerega naj arbitražno sodišče sprejme odločitev.
Zelo oster je bil Branko Grims (SDS), ki je dejal, da so vsi, ki jih zavezuje ustavno pravo, v pogajanjih o arbitražnem sporazumu šli preko meja slovenske ustave. "Vaše ravnanje je protiustavno in če je protiustavno, je to veleizdaja," je med drugim menil Grims.
