Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki v svojem 15. členu poziva k razglasitvi 23. avgusta – kot obletnice podpisa pakta o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Spominski dan je v začetku julija 2009 v Resoluciji o ponovni združitvi razdeljene Evrope podprla tudi Generalna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Na Študijskem centru za narodno spravo smo se, v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, občino Krško in Televizijo Slovenija odločili, da tudi v Sloveniji letos prvič obeležimo ta dan in tako prispevamo svoj delež k skupnemu evropskemu spominjanju na totalitarne in avtoritarne režime 20. stoletja. S tem želimo poudariti pomen spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanja načel pravne države.
Letošnji spominski dan in 70. obletnico podpisa pakta bomo obeležili z javnim predvajanjem filma o Angeli Vode, posnetega po knjigi Skriti spomin.
Predstavitev bo potekala v nedeljo, 23. avgusta 2009 ob 19. uri, in sicer na prizorišču, kjer se je dogajanje resnično odvijalo, na gradu Rajhenburg pri Brestanici.
Na srečanje so še posebej vabljeni vsi, ki so bili žrtve totalitarnih režimov, politični zaporniki, izseljenci, izgnanci, disidenti in njihovi svojci.
Angela Vode je bila učiteljica, publicistka, predvojna komunistka in soustanoviteljica OF, borka za pravice žensk. Med vojno je prišla v spor z vodstvom Komunistične Partije Slovenije (KPS). Ker se ni strinjala z ideologijo Komunistične partije, tudi glede pakta Ribbentrop-Molotov, je bila kmalu po začetku druge svetovne vojne izključena iz Komunistične partije Slovenije. Med vojno je bila zaprta v italijanskih zaporih, kasneje pa poslana v nemško koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Bila je žrtev vseh treh totalitarizmov fašizma, nacizma in komunizma. Izpuščena je bila leta 1953, vendar ji je bila trajno prepovedana pravica do dela, torej tudi do zaslužka, in so jo do smrti 1985 preživljali sorodniki. Skrivaj je napisala knjigo Skriti spomini. V knjigi je opisala razmere med drugo svetovno vojno, zakulisna dogajanja v komunistični partiji, bivanje v komustičnem zaporu in životarjenje po izpustitvi.