Stanislav Rožanc, tudi soustanovitelj Rudarskega muzejskega in etnološkega društva Perkmandeljc Trbovlje, je bil v času stavke tudi namestnik predsednika stavkovnega odbora, ki ga je vodil legendarni Anton Lisec. Intervju z njim si boste lahko ogledali čez nekaj dni.
Stanislav je otroška leta preživljal v delavskem predelu Trbovelj. Tu se je kalil. V oddaji je povedal marsikatero zanimivo zgodbo s svojega otroštva, šolanja in dela v rudniku, kjer je ostal vse do konca stavke. Zakaj je ostal brez zaposlitve, je pojasnil v oddaji.
V nadaljevanju je kronološko predstavil, kako se je stavka začela, zakaj se je sploh začela in kako so vsi stavkajoči podpisali stavkovno izjavo. Tako da se še tudi danes ve, kateri zaposleni so se priključili stavki in kateri ne.
Opisal je tudi, kako so se 10. marca 2014 stavkajoči zaprli v jamo in se začeli boriti za svojo pravico. Povedal je, kako so si uredili ležišča, poskrbeli za osebna zdravila, za prehrano, sanitarije in še za marsikaj drugega.
"Že drugi dan stavke sva bila z Liscem malo v skrbeh. Biti zaprt v temni in precej hladni jami ni mačji kašelj," nam pove Stanislav in doda, da je vesel, da je bila morala ves čas na najvišjem nivoju. In tudi odločenost, da s stavko uspejo.
Povedal je tudi, kako je bilo, ko jih je v jami obiskala predsednica takratne vlade Alenka Bratušek, kar boste lahko videli tudi na priloženih fotografijah, ki prikazujejo stavko od prvega do zadnjega četrtega dne, ko so se rudarju, 14. marca vrnili na svetlobo.
Pred jamo v Hrastniku jih je pričakala ogromno množica podpornikov stavke in tudi mnoge novinarske ekipe. Med njimi tudi sam z mojo takratno sodelavko na ETV Stanislava Radunovič, s katero sva pokrivala stavko in pripravila skoraj enourno reportažo.
Stanislav Rožanc nam je pojasnil tudi, zakaj se je moral takratni direktor rudnika RTH Bojan Jelen pred vsemi rudarji v jami opravičiti za besede, ki jih je izrekel še pred stavko. Več pa v oddaji.
