Kako ocenjujete učinkovitost zdravniške stavke v razkrivanju in reševanju težav slovenskega javnega zdravstva?
Zdravniki smo vedno stavkali tako, da smo delali, saj se zavedamo, da nas pacienti potrebujejo. Stavka nikoli ni bila usmerjena proti njim, ampak je klic po rešitvah za sistem, ki se sesuva. To je skrajni ukrep, za katerega se odločimo le, ko dialog odpove, ko na drugi strani ni volje za iskanje rešitev in spoštovanje dogovorov. Zdravniške stavke so vedno bile in vedno bodo predvsem klic po rešitvah za sistem, ki razpada.
Naša stavka se ni zgodila čez noč, ampak je posledica dveh let ignoriranja podpisanih sporazumov in zavračanja modernizacije plačnega sistema, ki bi naslovila specifike zdravniškega dela. Namesto obljubljene plačne reforme smo dobili zgolj ohranjanje enotnega sistema, ki poglablja krizo v javnem zdravstvu. Slabe delovne razmere in pomanjkanje kadrov ustvarjajo okolje, ki ni privlačno za nove strokovnjake in spodkopava stabilnost sistema.