Damjan Polh, predsednik Fidesa: Z vsakim odhodom zdravnika zazeva luknja, ki je ni mogoče zakrpati
Predsednik sindikata Fides Damjan Polh napoveduje nadaljevanje zdravniške stavke vse do uresničitve ključnih stavkovnih zahtev, ki so temeljne za ohranitev in razvoj kakovostnega javnega zdravstva. Spregovoril je o pogajanjih z vladno skupino, katere zadeve so ostale odprte, komentiral je zdravstveno reformo, ki jo je pripravila vlada, ter povedal zakaj nasprotujejo razmejitvi med javnim in zasebnim zdravstvom. Zaradi onemogočanja stavkovnih aktivnosti pričakuje od ustavnega sodišča, da bo presodilo v skladu z evropskimi standardi in zaščitilo pravico do legitimne in legalne stavke.
Kako ocenjujete učinkovitost zdravniške stavke v razkrivanju in reševanju težav slovenskega javnega zdravstva?
Zdravniki smo vedno stavkali tako, da smo delali, saj se zavedamo, da nas pacienti potrebujejo. Stavka nikoli ni bila usmerjena proti njim, ampak je klic po rešitvah za sistem, ki se sesuva. To je skrajni ukrep, za katerega se odločimo le, ko dialog odpove, ko na drugi strani ni volje za iskanje rešitev in spoštovanje dogovorov. Zdravniške stavke so vedno bile in vedno bodo predvsem klic po rešitvah za sistem, ki razpada.
Naša stavka se ni zgodila čez noč, ampak je posledica dveh let ignoriranja podpisanih sporazumov in zavračanja modernizacije plačnega sistema, ki bi naslovila specifike zdravniškega dela. Namesto obljubljene plačne reforme smo dobili zgolj ohranjanje enotnega sistema, ki poglablja krizo v javnem zdravstvu. Slabe delovne razmere in pomanjkanje kadrov ustvarjajo okolje, ki ni privlačno za nove strokovnjake in spodkopava stabilnost sistema.
Stavka je razkrila velike težave v javnem zdravstvu in končno odpravila dolgoletne tabuje, kot sta vprašanje, ali imamo dovolj zdravnikov, ali so ti dovolj delavni. Dolga leta je politika te dvome uporabljala kot izgovor za neukrepanje, zaradi česar danes plačujemo ceno v obliki razpadajočega sistema.
Delovni razmere so nevzdržne, kadrovske okrepitve skoraj nemogoče, zdravniki pa so pogosto prisiljeni v čezmerno delo, kar vodi v izgorelost. Pot do okrevanja bo dolga in težka, a stavka ostaja nujna. Je opomin, da brez resnih sistemskih sprememb in dialoga s stroko ne moremo pričakovati izboljšanja. Čas je, da politika prevzame odgovornost in začne graditi boljše možnosti za zaposlene in paciente v javnem zdravstvu.
Ali se vam zdi, da je stavka dosegla svoj namen? Katere ključne spremembe ste dosegli ali jih še pričakujete?
Stavka je razkrila resnične razsežnosti težav slovenskega javnega zdravstva, ki temelji na preobremenjenosti zdravnikov in kadrovski podhranjenosti. Dokazali smo, da je zdravnikov premalo in da sistem hitro razpada, kar občutijo tudi pacienti, ki zaman iščejo svojega osebnega zdravnika ali specialista. Zdravništvo je med stavko okrepilo zavedanje o mejah zmogljivosti – vse več zdravnikov spoštuje evropsko direktivo o delovnem času in dela po standardih Modre knjige, kar omogoča kakovostno in varno obravnavo pacientov.
Naši dosežki so vezani na dva podpisana sporazuma z vlado. S tem smo vlado, ki je tako kot mnoge vlade pred njo dolga leta odlašala z ukrepi, pravzaprav prisilili v prenovo plačnega sistema, ki pa se je na koncu žal precej izjalovila. Ključne težave slovenskega plačnega sistema, ki je naredil nepopravljivo škodo v javnem zdravstvu, zato ostajajo. Ni metodologije, opisov delovnih mest, anomalije se vlečejo naprej, stebri ostajajo brez vsebin, pričakovane fleksibilizacije, ki bi naslovila specifike dela v zdravstvu.
V naših stavkovnih pogajanjih smo dosegli nekatere pomembne spremembe za zdravništvo. Uveljavitev celotne zdravniške karierne poti, odpravo dolgoletnih krivic, ki so prizadele zdravnike pod plačnim stropom, in omogočili mladim specialistom, da ob prehodu na specialistično mesto ne izgubijo doseženih napredovanj. Te spremembe so rezultat dveh let vztrajanja in dela.
Kakšno je trenutno stanje pogajanj z vladno pogajalsko skupino? Ali pričakujete preboj v bližnji prihodnosti?
Z vladno pogajalsko skupino smo v stalnem kontaktu in se redno dobivamo. Prav med pogajanji z njimi smo ugotovili in razgalili še veliko drugih težav, neodvisnih od naših stavkovnih zahtev, ki tarejo zdravnike in celotno javno zdravstvo. V strpnem dialogu nameravamo nekatere od teh tudi rešiti. Vidimo pa, da vladna pogajalska skupina nima resničnega mandata, da se lahko z nami karkoli dogovorijo, kar nas pri odpravljanju težav izjemno ovira.
Katere stavkovne zahteve še niso bile usklajene z vladno stranjo?
Ključne stavkovne zahteve, kot sta vzpostavitev fleksibilnega plačnega sistema in celovita reforma zdravstvenega stebra, ostajajo popolnoma nerešene. Te rešitve niso le nujne, ampak tudi neizogibne za prihodnost javnega zdravstva. Žal pa z vlado, ki beži pred resnično reformo in raje prodaja puhlice, kot so kozmetični popravki brez dolgoročnih temeljev, resnične spremembe niso mogoče.
Stavka zato ostaja ključno opozorilo, da brez politične volje in odgovornosti stabilnost in kakovost slovenskega zdravstva preprosto ne bosta mogoči. Če želimo ohraniti javni zdravstveni sistem, se mora politika nehati izogibati odgovornosti in začeti konstruktivni dialog s stroko.
Poleg sprememb plačnega sistema pogosto omenjate preobremenjenost zdravnikov in slabe delovne razmere. Kakšne ukrepe pričakujete na tem področju?
Zaradi pomanjkanja zdravnikov morajo preostali, ki so v sistemu javnega zdravstva, delati precej več, kot je zakonsko odrejeno. Za to je potrebno delodajalcu podati soglasje. To in še drugi vzroki zelo poslabšujejo delovne razmere. Poglejmo na primer opredeljenost pacientov na izbranega zdravnika – mnogi si razlagajo, da je treba zdravniku samo povečati »produktivnost« in pretvoriti obravnavo pacienta po zgledu tekočega traku. Bi bili s tem kot uporabnik zadovoljni? Najbrž ne. Pa tudi zdravniki si tega ne želimo. Želimo si strokovno, varno in umirjeno obravnavo, a tega ne bomo dosegli s prisilo, dodatnimi obremenitvami in obljubami za boljše plačilo prek podjemnih pogodb, kot si predstavlja vlada.
Tudi razmejitev med javnim in zasebnim ne bo prinesla olajšanja krajših čakalnih dob, ker se bo oskrba pacientov zmanjšala. Kratkoročno se večletnega zanemarjanja pomanjkanja kadrov v zdravstvu ne da nadomestiti, s pravo dolgoročnejšo politiko pa ja. Zdravniške organizacije so že leta 2014 ugotovile, kaj bi bilo potrebno narediti, in so to zapisale v dokumentu z naslovom Strategija izhoda iz krize v javnem zdravstvu. Žal je dokument pristal v predalu, a bi bil še danes odličen temelj za prenovo sistema javnega zdravstva.
Kako odhodi zdravnikov vplivajo na delovanje zdravstvenih zavodov? Kakšne rešitve vidite za kadrovsko podhranjenost v zavodih?
Z vsakim odhodom zdravnika zazeva luknja, ki jo preostali ne morejo zakrpati zadovoljivo. To je spirala, ki počasi vodi v propad javnega zdravstva. Da bi to zajezili, morata stroka in politika stopiti skupaj in poiskati rešitve v dobrobit vseh, uporabnikov in izvajalcev. Zadovoljen izvajalec bo svoje zadovoljstvo razširil na zdravstveni tim, pozitivna energija bo naredila svoje in uporabnik bo na koncu oskrbljen in zadovoljen.
Kakšno sporočilo želite dati javnosti, ki večinoma zdravniške stavke ne podpira?
Vprašanje podpore stavki je v načelu napačno. Ključno je, ali državljani verjamejo, da je izboljšanje razmer v zdravstvu mogoče. Sam že desetletja delam neposredno s pacienti in opažam, da so tisti, ki resnično potrebujejo našo pomoč, tudi najbolj razumevajoči. Zavedajo se, da težave v zdravstvu niso posledica stavke, ampak dolgotrajnega zanemarjanja sistema. Veliko jih razume naše prizadevanje za ohranitev kakovostnega javnega zdravstva in izboljšanje razmer, ker to občutijo na lastni koži. Prav tako pa naš boj ni vprašanje priljubljenosti, temveč nujno opozorilo, da moramo kot družba zagotoviti prihodnost slovenskega zdravstva, v katerem bodo pacienti deležni varne, kakovostne in dostojne obravnave.
Glede na to, da se mandat trenutne vlade izteka, kakšna so vaša pričakovanja glede zdravstvene reforme v prihodnje?
Glede na dosedanje delovanje vlade so pričakovanja glede resnične zdravstvene reforme zelo nizka. Na začetku mandata smo poslušali velike obljube – dostop do specialista v 30 dneh, izboljšanje pogojev dela, reševanje čakalnih dob. Te obljube so bile sicer všečne, a so hitro izzvenele v prazno. Namesto sistemskih rešitev smo bili priča predvsem interventnim ukrepom in eksperimentiranju, ki temelji na napačnih predpostavkah, kot je ideja, da zdravniki delamo premalo. To ni le daleč od resnice, ampak tudi od resnične reforme.
Zdravstvo potrebuje dolgoročne strategije, ne pa hitrih in nepremišljenih ukrepov, ki dolgoročno povzročajo več škode kot koristi. Če se v zadnjem letu mandata ne zgodi sprememba miselnosti in pristopa, bo priložnost za izboljšanje razmer v zdravstvu še enkrat izgubljena.
Katere sistemske spremembe bi po vašem mnenju najbolj pripomogle k dolgoročni stabilizaciji slovenskega zdravstvenega sistema?
Za dolgoročno stabilizacijo slovenskega zdravstvenega sistema je ključno, da v središče postavimo pacienta in zagotovimo kakovostno zdravstveno storitev. Slovensko zdravstvo ima tri temeljne težave – sistem planskega zdravstva, ki ga usmerja ZZZS z omejenim financiranjem, enotno plačno uravnilovko, ki ne odraža specifik zdravniškega poklica, in koncept državnega zdravstva, ki onemogoča prožnost pri iskanju rešitev.
Namesto parcialnih in ad hoc nepremišljenih ukrepov potrebujemo celovite reforme, ki zajemajo plačno reformo v zdravstvu, izboljšanje organizacije in vodenja zdravstvenih zavodov, bolj fleksibilne modele financiranja, jasno opredeljeno košarico pravic ter bolj učinkovito kadrovsko politiko. Ključno je tudi sodelovanje s stroko.
Kakšen je vaš odziv na izjave predsednika vlade, ki je sindikat Fides označil za zaviralca reform in javno izpostavil svoj doprinos k »onemogočanju« vaših prizadevanj?
Take izjave razumemo kot odraz nezmožnosti soočanja z dejanskimi težavami v slovenskem zdravstvu. Namesto iskanja rešitev se ustvarja vtis, da je sindikat kriv za pomanjkanje napredka. Takšen pristop je škodljiv za dialog, ki je nujen za učinkovito reševanje kompleksnih izzivov v zdravstvu. Kot sindikat si prizadevamo za odprt dialog, usmerjen v konkretne spremembe, ki bodo koristile tako pacientom kot zdravstvenim delavcem.
Sam menim, da tovrstne izjave osebe na takšnem položaju ne prispevajo k iskanju rešitev, temveč ustvarjajo nepotrebno polarizacijo. Konstruktivno sodelovanje je edina pot naprej, zato znova pozivam vlado, naj preseže tovrstne osebne interpretacije in se osredotoči na reševanje ključnih težav, ki bremenijo slovenski zdravstveni sistem.
Kako te izjave vplivajo na delovanje sindikata in percepcijo zdravnikov v javnosti?
Njegove izjave so skoraj vedno nepodkrepljene z dejstvi in imajo resne posledice. Mislim, da se premier sploh ne zaveda koliko njegove besede škodujejo ugledu zdravniškega poklica in nekemu splošnemu zaupanju v javno zdravstvo. Za sindikat in zdravniško skupnost so takšne izjave izziv, ki pa ga ne sprejemamo kot oviro, temveč kot poziv k še bolj jasnemu in argumentiranemu komuniciranju.
Naš cilj ostaja enak – opozarjati na težave, s katerimi se soočamo, ter iskati rešitve za stabilen in dostopen zdravstveni sistem. Javnosti želimo predstaviti resnično stanje v zdravstvu, saj verjamemo, da si državljani zaslužijo pravico do natančnih informacij in premišljenih rešitev.
Ali nameravate sprožiti pravne postopke zaradi izjav predsednika vlade, ki jih nekateri razumejo kot krnitev ugleda sindikata?
Pravni postopki v tem primeru niso smiselni, saj bi pomenili izgubo dragocenega časa in energije, ki ju raje usmerjamo v reševanje dejanskih težav zdravstva. Fides je poklicni zdravniški sindikat s 34-letno tradicijo, njegovo delovanje in dosežki temeljijo na prostovoljni podpori naših članov. Naše poslanstvo je jasno – boj za socialne in ekonomske pravice zdravnikov in zobozdravnikov – in v tem uživamo veliko zaupanje članstva. Predsednik vlade si z napadi na največji zdravniški sindikat zgolj krni lastni ugled. Takšne izjave ne bodo omajale naše zavezanosti k izboljšanju razmer v zdravstvu.
Kako komentirate očitke, da ste povezani s stranko SDS, saj se pri sindikalnih zahtevah veliko bolje sporazumete z Janševimi vladami?
Ta očitek je povsem neutemeljen. Fides vedno je in vedno bo deloval kot neodvisni sindikat, ki se osredotoča na zastopanje interesov zdravnikov in izboljšanje razmer v zdravstvu, in to ne glede na politično barvo vlade. Glede na očitke, ki smo jih slišali ob nastopu te vlade, smo z analizo naših aktivnosti od osamosvojitve dalje potrdili, da smo več časa, gledano relativno na dolžino njihovih mandatov, stavkali proti desnosredinskim vladam kot proti levim. Sindikat pri svojih prizadevanjih vedno sodeluje z vsemi vladajočimi strukturami ne glede na njihovo politično usmeritev, ker je zdravstvo univerzalna vrednota, ki presega strankarska delitve.
Kakšno sporočilo želite dati javnosti glede pomembnosti ohranjanja dostojanstva v javnem diskurzu, zlasti ko gre za vprašanja, povezana z zdravstvom?
To je zagotovo ena od temeljnih predpostavk za vodenje dialoga, ki še posebej velja za zdravstvo. Nivo javnega razpravljanja kaže na moralno in etično držo javnosti ter izkazuje zrelost take družbe. Če pride do neprimernih besed in žaljivk iz ust pomembne družbenopolitične osebe, je to še posebej skrb zbujajoče. Živimo v obdobju napetosti, razdvojenosti, nestrpnosti, ki ne prinaša nič dobrega. Tudi fizični napadi na zdravstveno osebje postajajo pogostejši. Zanimivo, da je bila pobuda za zaščito zdravstvenih delavcev s strani aktualne politike preslišana.
Ustavno sodišče trenutno na zahtevo vašega sindikata presoja ustavnost in zakonitost sprememb zakona o zdravniški službi, ki zdravnikom praktično onemogočajo izvedbo stavkovnih aktivnosti v praksi. Kako daleč je presoja in kaj pričakujete?
Postopek presoje na ustavnem sodišču še poteka in na odločitev še čakamo. Ob tem je pomembno poudariti, da smo o tem nedemokratičnem posegu v ustavno pravico do stavke obvestili tudi evropske zdravniške in sindikalne organizacije, ki so izrazile globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Sloveniji. Takšen poseg nima primerjave v urejenih demokratičnih državah in kaže na skrb zbujajočo smer, v katero se pomika naša država.
Namesto da bi vlada reševala ključne težave slovenskega zdravstva z dialogom in ukrepi, ki bi izboljšali pogoje dela, se je odločila za utišanje sindikata Fides in omejevanje pravice do izražanja nezadovoljstva. To je nevaren precedens, ki ne škodi le zdravnikom, temveč celotni družbi. Upamo, da bo ustavno sodišče presodilo v skladu z evropskimi standardi in zaščitilo pravico do legitimne in legalne stavke.
Kakšno je vaše mnenje o tej zakonodaji in njenem vplivu na pravice sindikata in zdravnikov?
Stavka je temeljna ustavna pravica, ki zdravnikom omogoča opozarjanje na sistemske pomanjkljivosti in neustrezne pogoje dela. To, kar je vlada storila z omejevanjem stavkovnih aktivnosti zdravnikov, je brez primere v urejenih demokratičnih državah. V državah z uveljavljenimi demokratičnimi standardi stavka zdravnikov pomeni, da se delo omeji zgolj na najnujnejše storitve, kot je urgentna medicina. Takšna stavka pogosto vodi do hitrih rešitev, saj vlade prepoznajo resnost težav. Pri nas pa se namesto dialoga soočamo z zakonskimi omejitvami, ki stavko praktično onemogočajo.
Že v devetdesetih letih, ko so se oblikovala pravila zdravniških stavk, je Fides sodeloval pri vzpostavitvi pravil, ki so bila premišljena in usmerjena v to, da pacienti ne bi imeli resnih posledic. Izkazalo se je, da smo že takrat delovali v duhu odgovornosti do pacientov, kar bi morala prepoznati tudi aktualna oblast. Namesto tega smo priča ukrepom, ki ne napadajo le pravice do stavke, ampak celotno zdravniško stroko.
Takšen zakonodajni poseg ni samo neprimeren, ampak tudi nevaren. Ukinja osnovni mehanizem, ki zdravnikom omogoča opozarjanje na ključne težave v zdravstvenem sistemu. S tem ne škoduje le zdravnikom, temveč dolgoročno tudi pacientom, saj onemogoča učinkovito reševanje problemov.
Kako nameravate nadaljevati delo v tako polariziranem političnem in družbenem okolju?
Naše delo bo še naprej temeljilo na strokovnih argumentih, odgovornem dialogu in vztrajnosti pri iskanju rešitev. Ključno je, da ostajamo povezani – ne le znotraj sindikata, temveč tudi širše, z zdravniško stroko. Zdravniki smo združeni in enotni v prepričanju, da mora slovensko zdravstvo temeljiti na kakovostnih razmerah dela in strokovnih standardih.
Fides ni osamljen glas – smo del povezane zdravniške skupnosti, ki se zaveda, da je moč v enotnosti. To nam daje potrebno stabilnost in zaupanje, da lahko premagamo izzive tudi v okolju, kjer so politične in družbene razmere vse prej kot spodbudne. Strategija zdravniškega povezovanja je jasna: delati v korist javnega zdravstva, zaposlenih in pacientov ne glede na ovire, ki jih postavlja aktualna politika.
Kakšen je vaš poziv političnim odločevalcem glede etičnega pristopa k reševanju problemov slovenskega zdravstva?
Ključ do reševanja težav v zdravstvu je odprt in spoštljiv dialog s stroko. Na žalost tega dialoga pogosto primanjkuje, kar vodi v nepremišljene spremembe, ki so zasnovane brez ustreznega posvetovanja z ljudmi, ki poznajo realno stanje na terenu. Vlada večinoma ignorira strokovne pripombe in predloge, čeprav se pogosto hvali, da deluje v sodelovanju s stroko – kar preprosto ne drži.
Naše sporočilo je jasno: politiko pozivamo, naj preneha z enostranskimi ukrepi in eksperimentiranjem, ki uničuje temelje javnega zdravstva. Namesto tega je treba v ospredje postaviti dolgoročne rešitve, zasnovane na dejanskih potrebah in izkušnjah zdravstvenih delavcev ter pacientov. Samo na ta način lahko začnemo graditi stabilno in učinkovito zdravstveno omrežje, ki bo v korist vsem.
Katere so ključne prioritete sindikata Fides za leto 2025? Ali nameravate nadaljevati s stavkovnimi aktivnostmi, če obojestranskega sprejemljivega dogovora z vlado ne bo možno doseči?
Naša prioriteta ostaja uresničitev ključnih stavkovnih zahtev, ki so temeljne za ohranitev in razvoj kakovostnega javnega zdravstva. Osredotočamo se na vsebinsko zapolnitev zdravstvenega plačnega stebra, kar vključuje uvedbo pravičnega in učinkovitega variabilnega nagrajevanja, nadgradnjo standardov in normativov, ter odpravo novih nesorazmerij, ki so nastala z uvajanjem nove plačne lestvice. Stavka bo zato trajala, dokler ne bo dosežen resničen premik v pogajanjih in konkretni rezultati, ki bodo pomenili izboljšanje pogojev dela za zdravnike in posledično boljše delovanje javnega zdravstvenega sistema.
Kakšni so dolgoročni cilji sindikata Fides in kako boste nadaljevali prizadevanja za izboljšanje razmer v zdravstvu?
Še naprej bomo delali za to, da izboljšamo delovne razmere, s katerimi bi zaustavili negativni trend odhajanja zdravnikov. Narediti bo potrebno vse, da nekateri zdravniški poklici postanejo spet privlačni, predvsem pa bomo z vsemi močmi skušali preprečiti uveljavitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Trenutno je to najbolj pereč problem in po oceni zdravništva zelo škodljiv eksperiment vladajoče koalicije za paciente. Zdravniški poklic je svoboden poklic, dovolj reguliran že sam po sebi, a svobode izbire dela si ne bomo dovolili kratiti.
Kako sindikat v času stavke podpira svoje člane? Ali organizirate posebne programe za lajšanje pritiska, s katerim se soočajo zdravniki?
Stavka je okrepila lokalno delovanje sindikata in povezanost med člani, kar je ključno za soočanje s pritiski v zdravstvu. Organiziramo delavnice in dogodke za strokovno in psihološko podporo, pri čemer izstopa tudi vloga zdravniške zbornice z izobraževanji in programi za preprečevanje izgorelosti.
Kako osebno doživljate izzive, povezane z vodenjem sindikata? Katere so največje ovire, s katerimi se soočate, kako jih premagujete?
Vodenje sindikata sem prevzel kot zdravnik s kar nekaj desetletnimi izkušnjami v javnem zdravstvenem sistemu, predvsem v Splošni bolnišnici Izola. Na to mesto sem prišel po dolgoletnem sodelovanju z bivšim predsednikom, ker sem začutil dolžnost, da nadaljujem velikansko delo, ki ga je Fides v vseh teh letih naredil za zdravniški poklic in javno zdravstvo.
Največji izziv je dejstvo, da smo v socialnem dialogu dosegli točko, kjer vlada preprosto ignorira že podpisane sporazume. Tega si nisem predstavljal niti v najbolj črnem scenariju. Kljub temu vztrajamo, ker verjamemo, da je z dialogom in skupnim naporom mogoče premakniti stvari v pravo smer in ohraniti dostojanstvo našega poklica.