Nova uprava NLB bi morala vložiti kazenske ovadbe proti nekaterim članom prejšnje uprave, je za Finance dejal ekonomist Jože P. Damijan. Država po njegovem nima sredstev za dokapitalizacijo NLB. Če bi država konvertirala dane depozite NLB v kapitalski delež, bi kratkoročno ogrozila likvidna sredstva banke. "To bi bilo slabo znamenje za preostale vlagatelje v NLB, tiste, ki imajo v njej svoje depozite," je ocenil v pogovoru za Finance.
Kot je nadaljeval, bi se ti lahko državnega umika depozitov ustrašili in tako tvegali beg varčevalcev. "To pa lahko povzroči izjemno poslovno škodo," je dejal Damijan, tudi nekdanji razvojni minister v vladi Janeza Janše. Ponovil je, da se njegovo stališče do umika države se ni spremenilo že od leta 2001."Tako velika institucija potrebuje močne in stabilne lastnike, ki bi lahko sledili razvojnim in strateškim potrebam banke, zagotavljali dovolj likvidnih sredstev in dovolj močno kapitalsko podporo. Očitno je nekaterim v interesu, da zelo na hitro in po domače spravijo skozi državno dokapitalizacijo NLB," je menil. Po njegovem so tudi zaveze, da bi se država čez leto ali tri, ko bi bile razmere na trgu boljše, umaknila iz kapitala NLB, "pravljice za otroke". "Država se nikoli ne bo sama umaknila iz NLB," je izpostavil.
Po njegovem mnenju je napačno, da se sploh pogovarjamo o državni dokapitalizaciji. "Morda banka sploh ne potrebuje dokapitalizacije, če bi odprodala nekatere naložbe, predvsem Banko Celje. Druga možnost je kombinacija s konzorcijem tujih vlagateljev, ki bi prispevali potrebna sredstva, denimo EBRD in IFC. Tretja je, da sredstva dasta največja lastnika, država in KBC. KBC tega ne sme zaradi prepovedi Evropske komisije, sploh pa za to niti ne kaže zanimanja. In četrta, najslabša možnost, da država sama dokapitalizira NLB."
Pri NLB po njegovih besedah sploh ne gre za strah pred tujci, temveč za strah pred tem, da bi politika in lobiji izgubili svojo igračko. "Da ne bi več mogli kreditirati določenih politično podprtih in poslovno katastrofalnih, a ustrezno zlobiranih projektov, kot so Stožice, pa kot so bili Istrabenz, Pivovarna Laško, Merkur in drugi menedžerski prevzemi. Če bi bila NLB v 100-odstotni tuji lasti, bi jo sanirali tujci, nas pa to ne bi stalo niti evra," je ponazoril.
Pri Laškem je NLB izpostavljena s 450 milijoni evrov, od tega je 340 milijonov evrov kratkoročnih sredstev. "Gre za porazno oceno tveganosti oziroma da je nekdo v NLB delal uslugo nekomu iz Laškega, da je ta dobil posojila. Pravi lastniki pridejo delat dobiček, tega bi pri NLB torej delali predvsem na domačem trgu. Noben ne bi 'odšravfal' stolpnice TR2 in jo nesel v tujino," je dejal Damijan.
Kot je ocenil, je bilo to, kar so v NLB naredili v zadnjih treh letih pred krizo, katastrofalno. "Za to je odgovoren menedžment, predvsem tisti, ki so se umaknili v druge institucije in delujejo iz ozadja. Krivec je tudi država, ki se ni pravočasno umaknila iz NLB, temveč ji je vedno znova dajala potuho. Pričakoval bi, da bi nova uprava vložila kazenske ovadbe proti nekaterim članom prejšnje uprave NLB," je poudaril.
Kot je še dodal, petkovi rezultati stresnih testov bank ne morejo ogroziti zanimanja tujih vlagateljev za NLB. "Če bi se pogovarjali o zasebnih naložbenih skladih, bi ti lahko odšli ali pa si izpogajali nižjo ceno v dokapitalizaciji. Pri institucionalnih vlagateljih, kot sta EBRD in IFC, to nima veliko vpliva, ker imajo dolgoročne interese ob jasni strategiji izhoda. Bodo pa ti testi verjetno pokazali bolj realno podobo kot domači, ki jih je zelo šlampasto naredila Banka Slovenije," je sklenil.