Ciprske sledi vodijo do Jankovićev

Jure Janković naj bi se skrival za podjetji z naslovi na Cipru, Liechtensteinu in Deviških otokih. Se za njim skriva ata župan Zoran Janković? Preiskovalna komisija DZ pri ciprskih oblasteh išče odgovore o lastništvu razvpitega Disonca in še nekaterih podjetjih iz te davčen oaze, za katerimi stojijo slovenski lastniki.

Kdo je resnični lastnik ciprske družbe Disonco, kar naj bi bil po dokumentu, ki sta ga objavili TVS in POP TV, Jure Janković, medtem ko se v Sloveniji za njenega uradnega lastnika predstavlja neznani Janez Kraševec, bo znano, ko bo preiskovalna komisija pod vodstvom Alenke Jeraj prejela odgovore ciprskega generalnega tožilca Petrosa Cleridesa. Konec lanskega leta je komisija prosila ciprski parlament oziroma njegovega predsednika Mariosa Garoyiana, da jim po njihovem generalnem tožilcu pomaga priti do podatkov o lastništvu nekaterih ciprskih podjetij, ki so v lasti slovenskih državljanov.

Gre za podjetja Ranstad Holdings LTD v Nikoziji in Tomatiz LTD, Disonco Investment Limited, Finadria Holdings Limited in Green Apollo Holding Limited v Limassolu. Ta naj bi bila povezana z družino ljubljanskega župana Zorana Jankovića, nekatera med njimi pa naj bi se okoristila s kupčevanjem z zemljišči pred zadnjimi spremembami prostorskega načrta v Mestni občini Ljubljana. Ker s Cipra ni nobene povratne informacije, je predsednica preiskovalne komisije prejšnji teden še enkrat pisala predsedniku parlamenta.

Ker Jure Janković ni hotel pričati pred preiskovalno komisijo, ga je 17. januarja letos zaslišalo ljubljansko sodišče. A tudi tam ni bil posebno zgovoren, saj je odgovarjal z ne in ne vem. Na vprašanje, ali imajo on, ali njegov brat, ali katero od podjetij Electe kakršnokoli obliko pogodbenega razmerja s podjetji Ranstad, Tomatiz in Fiadria, je odgovoril: »Jaz ne, brat ali oče pa se bosta o tem lahko izjasnila oziroma sta se že.«

Glede Disonca so ga očitno pozabili posebej vprašati, toda preiskovalna sodnica ga je vprašala, ali je on, njegov brat ali oče, Electa Holding, Electa Naložbe ali Electa Investicije ustanovitelj, pobudnik ustanovitve, lastnik, tihi družbenik ali fiduciarni lastnik kakšnega podjetja s sedežem na Cipru in je to podjetje vpleteno v pravne posle z zemljišči, ki se jim je z novim IPN MOL spremenila namembnost ali tip dovoljene gradnje. Jure Janković je odgovoril: »Jaz ne, oče in brat sta o tem že odgovarjala.«

Vsekakor sledi nekateri ciprskih podjetij vodijo k družini ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je bil dolga leta prej lastnik družbe Electa, nato pa jo je prodal sinovoma Juretu in Damijanu. Družbi Ranstad je Jankovićeva Electa prodala polovični delež v Kliniki Ljubljana in mu pred tremi leti posodila 350 tisoč evrov. Pred preselitvijo v Nikozijo je imela isti naslov kot podjetja Disconco, Finadria in Green Apollo v Limassolu. Vsa ta tri podjetja pa so imela v lasti hotel Cubo v Ljubljani, dokler ni iz lastništva izstopila Finadria. Kot njen lastnik se je razkril Klemen Šešok, njegov brat Matija Šešok pa je preiskovalni komisiji zaupal, kdo sta lastnika drugih dveh podjetij na skupnem naslovu: Green Apollo naj bi bil v lasti Denisa Pereta, ki je tudi lastnika slovenskega podjetja Dema Plus, Disonco pa naj bi bil v lasti Janeza Kraševca.

Kraševec je na vprašanje novinarjev potrdil, da je on lastnik podjetja Disconto, čeprav ni znal niti pravilno izgovoriti ime »svojega« ciprskega podjetja, poleg tega ni znal povedati, kdaj ga je ustanovil. Toda največji slovenski televiziji sta pridobili dokument, po katerem je pravi lastnik Jure Janković (oziroma je to bil ob ustanovitvi podjetja), ker so na dokumenti pravilni podatki iz njegovega osebnega dokumenta.

Disonco ima četrtinski delež v podjetju Trstenjak 2000, ki je lastnik restavracije Cubo, polovica je v lasti Green Apolla, četrtina pa Boštjana Trstenjaka, ki je tudi šef restavracije. Poleg tega je Disonco tretjinski lastnik družbe Tabia, ki ima v lasti dva hektarja zazidljive parcele v kamnolomu pri Podutiku. Večinski lastnik Tabie je družba Vaz, ki je ob Cesti dveh cesarjev kupila 1,5 hektarja travnika, ki je po spremembah prostorskega načrta postal zazidljivo zemljišče. Disonco je za svoj delež v Tabii vplačal 7.500 evrov, Vaz pa 3,3 milijona evrov, kar pomeni, da je Vaz Disoncu podaril 1,1 milijona evrov.

Zanimiva je tudi vloga Jureta Jankovića v zgodbi o nakupu parcele med Podutikom in Brdom, ki jo je pozneje kupil Klemen Šešok oziroma njegovo podjetje Simin, ki so ga nato pripojili k Finadrii. Dnevnik Finance je objavil pismo direktorice agencije Vaš dom Nevenke Jelovčan, v katerem je ta kot prvotnega interesenta za zemljišče navedla Jureta Jankovića, zgodbo je potrdil tudi prodajalec Peter Seliškar, a jo je pozneje zanikal, Jure Janković pa pred sodiščem zavrnil svojo vpletenost.

Tudi Klemen Šešok je na pričanju pred preiskovalno komisijo zanikal kakršnokoli povezavo z Juretom Jankovićem. Jelovčanovo naj bi zaslišali v prihodnjih dneh. Družini Janković in Šešok sta sicer povezani tudi po podjetju KLM, katerega ustanovitelj je bil Šešokov Taxgroup, največji lastnik je Zoran Janković: prejšnji direktor je bil Klemen Šešok, sedanji je Damijan Jankovič, Šešokovi so bili nadzorniki, vendar so pozneje izstopili.

V hobotnici podjetij, domnevno povezanih z Juretom Jankovićem (preiskovalna komisija je skico pokazala Matiji Šešoku), je tudi družba Quiro Advisors Corp. z Deviških otokov, ki je solastnica družbe Manatea; njen direktor je Aleksandar Dragaš, ki je bil donedavnega direktor družbe Azion, zdaj v lasti Jožeta Kiklja. Pred tem je bila lastnica Aziona ciprska družba Blue Train Investments Limited iz Limassola, ki je bila solastnica družbe Glinatea. Lastnica »modrega vlaka« pa je liechtensteinska družba Enibio Foundation.