Cigani so sestopili na zemljo

Če se v neki deželi v treh dneh podražijo kruh, mlevski izdelki, mleko in mlečni izdelki, olje in meso, so samo tri možnosti: ali gre za z nafto bogato deželo, ki si to lahko privošči, ali gre za tiranijo, ki lahko počenja kar hoče, ali pa gre za Slovenijo, ki si po znamenitih klavzurah naših to preprosto lahko privošči, ljudje pa to mirno požrejo.

Zakaj? Ljudje so strpni do naših, kar je edino prav. Z nestrpnostjo ne bi ničesar dosegli, še predčasnih volitev ne. To pomeni, da imamo kljub vsemu vladavino in koalicijo, ki je v državi Sloveniji ustvarila red in disciplino. Poglejte na primer Indijo: podražijo usrano čebulo, ljudje pa na ulice, pa demonstracije, pretepanja s policijo, vlada naj odstopi in podobne neumnosti. Če bi pri nas ljudje šli na ulice na primer zaradi podražitve česna, bi jih povprečno normalni Slovenke in Slovenci, kar smo, razglasili za imbecile in jih pošiljali v norišnico.
Ali pa Tunizija! Podražijo sladkor, moko in mleko, potem pa krvava revolucija, zaradi katere iz države pobegne predsednik z družino in menda stotimi sorodniki ter skoraj pol tonami zlata, v dogajanje poleg policije poseže še vojska, in imaš. Svet je čisto ponorel, vam pravim!  Zato trdim, da naši dobro vladajo. Sem že omenil podražitve, ki niso zadnje, pa se ni nič zgodilo: predsednik države Danilo Türk je šel V Rim na diplomatsko pojedino in se tudi vrnil. Podražitev kot tretjerazredne teme ni omenil. Predsednik vlade Borut Pahor je sporočil, da so koalicijski partnerji dosegli šest strateških odločitev (takoj za tem so se cene živil povišale!), opozicija je pa takoj vprašala, zakaj ne sedem ali osem ali pa samo pet.
Naj pojasnim: predhodniki naših, ki so vladali kakšnih šestdeset let, so tudi nekoč določili desethektarski zemljiški maksimum  za kmete. Ko smo nevedneži v bivšem režimu nekoč v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja vprašali, zakaj ne devet ali pa enajst, je nujno zasedal ožji tim centralnega komiteja partije pod vodstvom znamenitega Jokla. Tako smo rekli Francu Popitu. Potem so nam sporočili, da napadamo socialistično samoupravljanje in vrednote NOB, in so mislili resno. In tako tudi naša vlada resno misli z onimi šestimi strateškimi točkami. Trdim, da jih je ravno dovolj: pet bi jih bilo premalo, sedem pa preveč za to našo utrujeno vlado in koalicijo. Prav zaradi šestih strateških točk imam še veliko upanja in zaupanje v to vlado.
Po vseh klavzurah naših je zdaj tudi popolnoma jasno, da so potem, ko so bili dve leti evforični zaradi zmage na volitvah 2008, zdaj sestopili na zemljo. K temu je prijazno pripomogel tudi propad  Adrie Airways. Razočaranje naših sovražnikov je zaradi tega veliko, saj so pričakovali, da bo naša vlada z našim letalskim prevoznikom odletela in bodo predčasne volitve. Če jaz kaj vem, ko analiziram razmere pri nas in Milana Kučana, še rednih volitev ne bo leta 2012, kaj šele kakšne izredne in predčasne. Izredni so samo časi. V izrednih časih pa mora vlada redno funkcionirati, dokler izredni časi trajajo; to pa lahko traja tudi deset let.
Neodvisno sodstvo je zadnjič Zmaga Jelinčiča plemenitega zaradi njegovega šova v oddaji Piramida oprostilo. Obtožen je bil sovražnega govora, ko je govoril o ciganih in Ciganih. Zdaj bi bilo treba tiste tri RTV-programske svetnike – Spomenko Hribar, Vlada Miheljaka in Tanjo Lesničar Pučko – ki so zaradi te oddaje protestno izstopili in se zmotili, rehabilitirati na posebnem procesu, ki bi ga opravil sedanji programski svet! Prav bi bilo, da se vrnejo, pa nam bog pomagaj!
Zadnjič sem potoval po Dolenjskem in sem marsikatero slišal na račun ciganov (z malo začetnico), češ da kradejo kure. Oprostite, to ne more biti noben greh! Celo znani revolucionar iz revirjev, ki je potem šel med komuniste, je pred drugo svetovno vojno zlasti po trboveljskih kokošnjakih kradel kure, zato so ga preganjali območni žandarji in mu tudi kakšno prisolili okrog ušes. Kasneje je kurji tat kot ugleden politik nove dobe v svoji biografiji zapisal, da je bil žrtev tudi starojugoslovanskega režima, saj so ga preganjali žandarji kralja Aleksandra, ga zapirali in mučili.
Malo krivično se mi je v tem primeru vedno zdelo, ker naši komunisti takrat niso nič preverjali: komunizem res ni, če kradeš kure, če pa skupaj z drugim premoženjem izvedeš ekspropriacijo (razlastitev), potem je to komunizem. Ta se nam dogaja tudi danes – v glavnem nas je koalicija razlastila. In da ne bo nesporazuma: seveda nočem reči, da krade kure, ker s tem državne blagajne ne bi napolnila. Treba je vzeti že kaj več. Ne ve pa se, koliko so naši vzeli, ker ima finančni minister Križanič takšen nered v svojem ministrskem gospodinjstvu, da zdaj računsko sodišče zahteva, da ga Pahor zbrca. Meni se minister smili, ker se na številke pač ne spozna, je bolj akademske sorte.
Prav razveselil pa me je predlog enega od možganskih trustov slovenskega novinarstva, ki je predlagal institut skesanca med novinarji. Se pravi, čas je, da se novinarji samo ovadijo in samo ovajajo za svoje medijske zločine. Punca je res mislila samo na one okrog brezplačnikov, jaz pa njeno idejo širim: naj se vključno z menoj ovadijo vsi iz vseh medijev. Zlasti na primer one novinarke in novinarji, ki so v presežnikih pisali in v nebo kovali recimo Boška Šrota, Bineta Kordeža in še nekatere zdaj propadle tajkune, danes pa jih prvi in najbolj pljuvajo.
Če se novinarji ne bodo samo ovadili, omenjeni predlagateljici svetujem, da nanje spusti slovensko vojsko. Ali posebej dresirane policijske pse. Udba se namreč ukvarja s pomembnejšimi rečmi – kako prikriti, da je v resnici še vedno paraoblast.


P. S.: Podražila so se tudi jajca. Nasprotniki vlade zdaj iščejo alternativno rešitev za njeno fasado.