Generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj je danes na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ za gradnjo avtocest zatrdil, da ni nikoli podpisal t.i. zemonskega sporazuma in ga ne pozna. Primorje po njegovih besedah ni pristopilo k nobenemu sporazumu, je pa pri gradnji avtocest sodelovalo v skupnih nastopih (joint venture).
Kot je pojasnil Črnigoj, so se slovenska gradbena podjetja po začetku izvajanja avtocestnega programa borila za pridobitev del in zato koristila vse dovoljene možnosti, da bi dela pridobili. "Uporabljali smo skupne nastope. Če se ne bi tako organizirali, bi v Sloveniji harali tujci," je zatrdil Črnigoj.Primorje po Črnigojevih zagotovilih ni pristopilo k nobenemu sporazumu pri gradnji avtocest, iz katerega bi "sijalo" kakšno kartelno dogovarjanje, je bilo pa veliko skupnih nastopov. Črnigoj je, kot je pojasnil, o zemonskem sporazumu slišal iz medijev, prav tako ne ve ničesar o vlogi države pri sporazumu.
Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije Rada Likarja (SDS), ali se je leta 2004 skupaj s prvim možem SCT Ivanom Zidarjem udeležil sestanka pri takratnemu predsedniku vlade Antonu Ropu, na njem pa naj bi Rop s ciljem prikazati čim večjo gospodarsko rast izvajalce pozval k čimprejšnji predložitvi računov za izvedena dela, je Črnigoj odgovoril nikalno, prav tako vlada gradbincev po njegovih besedah nikoli ni opozarjala na predložitev računov.
Sestankov na vladi se je Črnigoj, kot je pojasnil, sicer večkrat udeležil, in sicer tudi v vlogi predsednika združenja gradbincev, teme pa so bili aktualni problemi v gradbeništvu.
Črnigoj se podrobnosti o skupnih nastopih pri konkretnih projektih ni spomnil, saj, kot je pojasnil, jih je bilo ogromno. Zagotovil pa je, da pri skupnih nastopih ni bilo nič takega, kar bi lahko bilo narobe.
Na številna Likarjeva vprašanja o zemonskem sporazumu Črnigoj ni odgovarjal, saj ga, kot je zatrdil, ni podpisal. Črnigojeva pravna zastopnica pa je članom komisije dodatno pojasnila, da dokument nima statusa pravno veljavnega dokumenta, poleg tega pa lahko priča v skladu z zakonom o parlamentarni komisiji odgovore na vprašanja tudi zavrne, če bi odgovori lahko njo ali družbo spravili v neugoden položaj.
"Že zgolj iz razloga, da je zoper Primorje uveden postopek urada za varstvo konkurence, ne bomo odgovarjali na ta vprašanja. Še pomembnejši razlog pa je, da je sporazum neobstoječ," je poudarila Črnigojeva pravna zastopnica.
Črnigojevo zaslišanje se je tako končalo zelo hitro, zato je preiskovalna komisija sejo za slabe pol ure prekinila in jo bo nadaljevala po prihodu naslednje priče, predsednika uprave SCT Ivana Zidarja.