Cerarjeva vlada poskuša s pomočjo sodišča skriti vsebino osnutka zakona o Sovi

Za to so se odločili, ker bi se z neizpodbijanjem odločbe lahko ustvarila praksa, da bi lahko javnost dostopala do katerekoli faze priprave predpisov.

Kabinet predsednika vlade Mira Cerarja noče zainteresirani javnosti razkriti delovnega gradiva v zvezi z nastajajočo novelo zakona o Sovi. Na to je včeraj opozoril Dnevnik, ki je objavil vsebino odločbe informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki je ugodila pritožbi nevladne organizacije Amnesty International, da mora Cerarjev kabinet ali pa Svet za nacionalno varnost razkriti delovna gradiva.

Prelesnikova je za Dnevnik dejala, da gre pri dokumentu za vsebino, ki se nedvomno ne nanaša na tista interesna področja, ki jih je zakon o tajnih podatkih opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj gre za pripravo besedila zakona, ki v vsaki demokratični družbi predstavlja temelj pravne varnosti.

Prav tako meni, da je "skrivanje osnutka besedila zakona način dela totalitarnih režimov, v katerih državna oblast določi državne cilje in izključi preostala mnenja, ki so drugačna in nasprotujoča". "V Sloveniji področje sprejemanja zakonov temelji na transparentnosti in vključevanju javnosti v proces priprave," je po poročanju Dnevnika zapisala Prelesnikova.

Rok za razkritje se vladi izteče v petek, a včeraj je Cerarjev kabinet sprožil upravni spor, saj je preko državnega odvetništva na upravno sodišče vložil tožbo - z razlogom, da delovno gradivo zaradi nedorečenosti in nedokončanosti predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter niti ne izpolnjuje kriterijev, ki jih za informacije javnega značaja določa isti zakon.

Portala Pod črto in Slo-tech sta maja lani pridobila delovno gradivo o nastajajoči noveli zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Ta naj bi po sklepanju obeh portalov dobila možnost tajno preiskovati tudi slovenske državljane, in sicer tako, da bi lahko agenti izvajali tudi tajne hišne preiskave, v domove nameščali snemalno opremo, vdirali v računalnike posameznikov itd. Nato se je izkazalo, da da je dokument, ki je ušel v javnost, zgolj delovno gradivo, ki prav zaradi nedorečenosti za posamezna področja, kot je denimo protiobveščevalna dejavnost, nakazuje odprta vprašanja.

Amnesty International je konec maja na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja na vlado naslovil zahtevo za dostop do "besedila predloga sprememb zakona /.../ skupaj z vsemi morebitnimi prilogami, analizami ter finančnimi ocenami posledic". Nevladniki so zahtevali tudi seznam sporazumov in pogodb, ki jih ima Sova sklenjene s tujimi obveščevalnimi in protiobveščevalnimi službami, letna poročila o finančnem poslovanju Sove od leta 1999 naprej, poročila o uporabi prikritih metod itd.

V kabinetu predsednika vlade so navedli, da je za spremembe zakona o Sovi pristojno ministrstvo za pravosodje, ki je v sklopu priprave sprememb pozvalo sekretariat Sveta za nacionalno varnost, da obravnava in koordinira vsebinske predloge. Po njihovih navedbah so zavrnili zahtevo Amnesty International za vpogled v gradivo, saj so zahtevali nedokončano delovno gradivo, ki še ni v fazi uradnega predloga sprememb zakona. Takšno pa zaradi nedorečenosti in nedokončanosti predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po zakonu.

Ob tem so pojasnili, da sta tako vlada kot kabinet predsednika vlade zavezana transparentnosti in javnosti sprejemanja predpisov s sledenjem resoluciji o normativni dejavnosti. Ta pa določa, da se javnosti posreduje gradivo, ko je vsebinsko dorečeno in medresorsko usklajeno, poleg predloga predpisa pa vsebuje tudi povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji in cilji. Vsa končna in usklajena gradiva, tudi osnutek zakona o Sovi, bo dostopen javnosti, ko bo dosegel fazo usklajenega in končnega predloga s strani ministrstva za pravosodje, so zapisali.