Begunski krizi sta Cerar in njegov britanski gostitelj namenila večino pogovorov. Kot so sporočili iz Cerarjevega kabineta, je slovenski premier Cameronu pojasnil, kako se Slovenija sooča s povečanim obsegom migracij in kako to vpliva na slovenske institucije ter družbo.
Poudaril je, da je Slovenija kredibilna članica schengenskega sistema, ki je bistven za odprtost notranjih meja v EU. Obenem je pojasnil, da Slovenija ni zunanja schengenska država, saj meji na države članice EU.
Britanski premier je pri tem poudaril pomen močnega nadzora zunanjih meja EU, če želimo ohraniti odprtost notranjih meja. To bi moralo biti v interesu vseh članic, tudi tistih, ki kot Velika Britanija niso v schengnu, je dodal. Premierja sta se prav tako strinjala, da je na evropski ravni reševanja migrantske krize treba preiti k čimprejšnjemu uresničevanju že sprejetih sklepov.
Premier Cerar se je odzval tudi na neformalno nizozemsko pobudo o vzpostavitvi mini schengna, v katerem bi bile Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Kot so za STA pojasnili iz premierjevega kabineta, je ta predlog, če drži, popolnoma nesprejemljiv za Slovenijo. Slovenija je kredibilna članica schengenskega območja in ima kljub povečanemu obsegu migracij nadzor nad schengensko mejo, poudarja premier.
Smisel schengna je ravno v tem, da notranje meje v EU niso potrebne. Ta neformalni predlog Nizozemske bi bil tudi v neskladju s pravom EU, je še poudaril Cerar. "To dejansko kaže na potrebo, da okrepimo zunanjo mejo med Grčijo in Turčijo, ki je hkrati zunanja schengenska meja in da pri tem pomagamo obema državama," je še dodal.
S Cameronom sta govorila tudi o problemu terorizma in se strinjala, da bo morala mednarodna skupnost kljub kompleksnosti čim učinkoviteje ukrepati proti terorizmu. Članice EU lahko pri tem že veliko storijo, če okrepijo dvostransko sodelovanje obveščevalnih služb, sta se strinjala.
Premier Cameron je slovenskemu gostu tudi podrobneje predstavil britanske predloge za reformo EU, ki jih je prejšnji teden posredoval predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku.
V štirih ciljih, ki jih je opredelil, je izpostavil zaščito enotnega trga, vzpodbujanje konkurenčnosti, izvzetje Velike Britanije iz poglabljanja unije skupaj s krepitvijo vloge nacionalnih parlamentov ter omejevanje pravic za prišleke iz drugih članic, ki naj ne bi mogli več koristiti določenih socialnih pravic ali davčnih olajšav.
Premierja sta se strinjala, da je najširšo podporo mogoče pričakovati pri delu, ki se nanaša na krepitev konkurenčnosti z zmanjšanjem birokracije EU. V zvezi s poglabljanjem sodelovanja v območju evra je Cerar izrazil razumevanje za britansko skrb o izključenosti iz odločanja v tem okviru, vendar je izpostavil, da gre pri tem za dejstvo valutnega sistema, ki mu pripada določeno število držav, poudarjajo v premierjevem kabinetu.
Podrobneje sta govorila tudi o reformi dodeljevanja socialnih pravic, ki jih naslavlja britanski predlog, in se strinjala, da gre za izjemno občutljivo področje, zlasti v kontekstu ekonomskih migracij. Obenem sta se strinjala, da bi bilo zaželeno okrepiti vlogo nacionalnih parlamentov v odločanju o evropskih zadevah, a z razliko, da Slovenija nasprotuje pravici do veta.
Britanski premier je še poudaril, da si želi ohraniti Veliko Britanijo v reformirani EU, s čimer se je strinjal tudi slovenski premier in izrazil upanje, da bo britansko ljudstvo to potrdilo na napovedanem referendumu.
Cameron je pred letošnjo ponovno izvolitvijo na čelo britanske vlade napovedoval, da bodo britanski volivci o nadaljnjem članstvu v uniji odločali na referendumu do konca leta 2017. Po ocenah opazovalcev bi bil ta referendum lahko že v prihodnjem letu.
V Bruslju sicer ne odklanjajo Cameronovih predlogov, vendar opozarjajo, da so nekateri zelo problematični, zlasti glede prostega pretoka delovne sile. Predsednik Evropskega sveta Tusk je napovedal, da se bodo pogovori glede britanskih predlogov začeli že ta teden. Prvi resnejši pogovori o Cameronovih predlogih naj bi se po ocenah analitikov začeli na decembrskem vrhu EU.