Zaradi suma, da tujci po zgledu Radeta Šerbedžije prosijo za slovensko državljanstvo le zato, da se nato z lahkoto zaposlijo v tujini, je težje po izrednem postopku priti do slovenskega potnega lista.
V zakonu o državljanstvu najbolj izstopa 13. člen, po katerem so lahko dobile slovensko državljanstvo številne znane osebnosti. Poleg atletinje Merlene Ottey je bil še posebno odmeven primer dodelitve slovenskega državljanstva igralcu Radu Šerbedžiji, ki se je nedavno znova mudil v Sloveniji ter bil celo gost kongresa LDS. Razlog je bil povsem preprost. Na njem je namreč lahko srečal nekdanje prijatelje, ki so mu pomagali, da je lahko hitro in brez posebnih težav pridobil slovenski potni list.Prav zaradi primera Radeta Šerbedžije, ki se je že kmalu po pridobitvi slovenskega potnega lista z družino preselil v London, naj bi se otežili pogoji za druge prosilce za državljanstvo po izredni naturalizaciji. Povečal se je namreč sum, da tujci prosijo za slovensko državljanstvo le zato, da se nato z lahkoto zaposlijo v tujini, kot je to storil Šerbedžija. Tako so morali številni s svežnji dokumentov, ki jih je bilo treba nato vedno znova tudi dopolniti, vztrajno dokazovati, da želijo zares delati in ustvarjati v Sloveniji, ne pa v drugih evropskih državah.
Školč in Kučan za Šerbedžijo
Mnenja o tem, ali je prav, da so slovensko državljanstvo lahko dobile osebe, ki jim je potni list služil le za možnost dela v tujini, so še vedno zelo deljena.
» Po eni strani povsem razumem vse te pomisleke, ki so se pojavili, potem ko je državljanstvo dobil Šerbedžija, po drugi s pa velja ob tem vendarle opozoriti, da se je Šerbedžija med vojno na Hrvaškem znašel v hudih okoliščinah. V tistem času je bilo vse tako noro,« pove režiserka Ivana Äilas, ki je dobila slovensko državljanstvo z izredno naturalizacijo leta 2003, skupaj z njo pa sta po enakem členu dobili državljanstvo tudi njeni umetniški kolegici Ana Lasić in Jelena Proković.
»Čeprav je bil uveljavljen igralec, zaradi svojih protivojnih stališč sploh ni mogel bivati niti na Hrvaškem niti v Srbiji. Šele s slovenskim potnim listom so se mu odprle nove poti. Sicer pa, kdo lahko za vse nas z gotovostjo sploh reče, kje bomo čez eno leto.«
O tem, kako je sploh lahko dobil slovensko državljanstvo že leta 1992, nam je v pogovoru pojasnil tudi sam Rade Šerbedžija, ki zdaj ustvarja na Reki: »Takrat sem se odzval vabilu režiserja Dušana Jovanovića in igralca Radka Poliča, da bi igral v gledališki predstavi Kralj Lear. V tem času sem se spoprijateljil z mladimi iz LDS, tako Jožef Školč in Milan Kučan, lahko bi dejal, da kar vsa tedanja slovenska oblast pa mi je pomagala, da sem dobil slovensko državljanstvo. Bil sem jim zelo hvaležen, saj sem bil res v hudi stiski. Dobil sem namreč ponudbo za snemanje filma v Angliji, vendar nisem imel potnega lista; hrvaškega sem dobil šele nekaj mesecev kasneje.«
VEČ V TISKANI IZDAJI