Koalicijske vlade so pogosto neučinkovite, med vladajočimi strankami so trenja, prerivanja, kadrovanja, različni interesi. Žalosten primer je zadnja slovenska vlada. Če je koalicijskih strank celo pet, dve med njimi pa vodita nekdanja premierja, ki bi se morala podrediti novincu v državni politiki Marjanu Šarcu, so na obzorju že ogromne težave.
A to še ni vse! Manjšinska vlada, kot se nam obeta zdaj, seveda problem neučinkovitosti in razvojnih blokad potencira. Če je stranka, od katere je manjšinska vlada odvisna, Levica, pa je to avtocesta v razpad sistema. Iz dosedanjega ravnanja Levice, ki ni pripravljena prevzeti odgovornosti za sodelovanje v vladi, je razvidno, da nimamo opravka z resnimi ljudmi.
Uresničenje njihovega nabora želja, ki so ga hoteli vnesti v koalicijski pogodbo, bi v Sloveniji povzročilo gospodarsko nazadovanje, rast brezposelnosti, propadanje podjetij, povečanje revščine. Za nekoga, ki bi rad prispevno stopnjo za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje za delodajalce zvišal za skoraj dvakrat (od 8,85 na 15,5 %), je premalo reči, da je ekonomsko nepismen.
Zgolj ta ukrep bi sprožil plaz propadanja množice slovenskih firm, ki že zdaj zaradi stroškov dela komaj držijo glavo nad vodo. Administrativno povečanje minimalne neto plače s sedanjih 638 na 700 evrov bi ta propad dela podjetij pospešil. Brez večje produktivnosti za to namreč ni pogojev. Sliši se pravično, a ni ekonomske podlage.
Podobno je z zvišanjem minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo s 500 na 613 evrov. V pokojninski blagajni za to ni denarja, torej bi moralo to iti iz proračuna. Od kod, seveda Luke Mesca in tovarišev ne zanima. Kaviar levičarji menijo, da denar proizvajajo bankomati. Našteli smo le del njihovih umotvorov.
Seveda pri Levici že a priori v vlado niso hoteli, zato tako nore zahteve. A če bo verjetna Šarčeva vlada odvisna od njihovih glasov, bodo izsiljevali do onemoglosti. In izredno škodili gospodarstvu, zaposlenim in razvoju vse države, pri čemer sami ne bi prevzeli odgovornosti.
Za stranke peterčka ob takšni manjšinski vladi v premislek: če daš osemletniku voziti avto, za nesrečo ne bo odgovoren on, pač pa ti.
