Ljudje so tisti, ki Jankoviću omogočajo, da lahko počne, kar hoče, pravi zgodovinar Stane Granda. Ta je za tednik Demokracija spregovoril o 90. obletnici koroškega plebiscita, stanju v slovenski družbi in nedavnih lokalnih volitvah, dotaknil pa se je tudi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško.
Ob obravnavah plebiscita se po njegovem preveč pozablja, da so se morali koroški Slovenci odločiti za Jugoslavijo, ne Slovenijo. "Ne nazadnje pa je takrat že vsak osel videl, kako se bo Slovencem v Jugoslaviji godilo. Koroški kmetje, tudi slovenski, so se bali konkurence hrvaških in srbskih kmetijskih pridelkov. Niso se motili. Če bi bil podoben referendum dobrih pet let kasneje na slovenskem Štajerskem, iskreno dvomim, da bi se ljudje odločili za Jugoslavijo," meni Granda.Ob tem opozarja, da je "Združena Slovenija" z vstopom Slovenije v EU dobila nove možnosti, "o katerih pa malokdo razmišlja, ali jih vključuje v dolgoročno politično strategijo". "Nasploh moramo ugotoviti, da so ta čas razmisleki o slovenski narodni prihodnosti zelo redki, če ne rečem že nezaželeni".
V podkrepitev Granda navede trditev, da letos mineva 200 let od prve doslej znane omembe besede Slovenija, slovenski uradni molk pa pove dovolj. "Spomnimo se, kakšne proslave so imeli pred leti Avstrijci ob tisoči obletnici prve omembe Avstrije."
Glede arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško se Granda sprašuje, kateri narod na svetu se je "tako lahkomiselno pripravljen odpovedati delu lastnega ozemlja". Na vprašanje, ali je mogoče potegniti vzporednice med koroškim plebiscitom in referendumom o arbitražnem sporazumu, pa odgovarja, da ni mednarodni pravnik, "toda laže bi se odločil za plebiscit kot arbitražni sporazum".
"V prvem primeru imam vsaj nekaj adutov v svojih rokah. Pri arbitražnem sporazumu pa si popolnoma v rokah drugih. Naši ljudje v svoji veliki neizobraženosti, nevednosti in predvsem nezaupanju strokovnjakom preprosto ne ločijo prava od pravice. Za slednjo je tako in tako pogosto slišati, da se zanjo borijo otroci in norci. Kot ti dve skupini so se odločili Slovenci tudi v zvezi z arbitražnim sporazumom".
O razmerah v Sloveniji se Grandi najbolj problematično zdi "povsod navzoče brezpravje". Slovenska država pa je po njegovem ogrožena v svojih temeljih. "V razmerah, v katerih živimo, je težko najti njen smisel obstoja... Ne čutim se nacionalno ogroženega, ker smo kot država še vedno zelo odprti. Moti me moralni in kulturni propad."
Nedeljske lokalne volitve v Ljubljani in na splošno v Sloveniji pa po oceni Grande napovedujejo nekatere spremembe, čeprav obžaluje, da se trenutno vse podreja kapitalu. "K sreči nisem Ljubljančan. Če bi bil, bi emigriral."
"Glede Ljubljane lahko dosedanjemu županu samo čestitam k njegovemu osebnemu uspehu. Zame namreč on ni nikakršen problem. Je tak, kakršen pač je. Ljudje so tisti, ki mu omogočajo, da lahko v Ljubljani in z ljudmi počne, kar hoče... Lepo, da je Hribarju postavil lep spomenik. Da bi bil primerljiv z njim, pa bo morala Ljubljanica začeti teči navzgor," je ob koncu še dejal Granda, zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in do nedavnega predsednik programskega sveta RTVS.