Nekdanji udbovec Drago Isajlović je z odhodom s položaja svetovalca finančnega ministra Franca Križaniča rešil čast Boruta Pahorja, kateremu je avtoriteto spodkopaval finančni minister, ki se svojemu svetovalcu ni hotel odpovedati. Na finančnem ministrstvu se je ukvarjal z reševanjem gospodarske krize, čeprav za to nima strokovnih izkušenj in pristojnosti. Javnost pa je razburjal tudi zaradi delovanja v komunističnem režimu.
Zaradi njegovega imenovanja za svetovalca ministra je že večkrat protestiral predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, ki je bil v osemdesetih letih njegova žrtev, prav tako so se nad tem zgražali tudi nekateri drugi razumniki, ki so se prav takrat zavzemali za demokratizacijo Slovenije.Agent Udbe
Drago Isajlović je javnosti znan predvsem po tem, da je kot uslužbenec SDV leta 1988 vodil aretacije Janeza Janše in Davida Tasića zaradi zaupnega vojaškega dokumenta, ki sta ga imela namen objaviti v Mladini. Ta dokument je razkrival, da namerava vojska v Sloveniji uvesti izredne razmere in zatreti »kontrarevolucijo«.
Takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo je SDV aretirala 31. maja 1988, sočasno pa je vojaška obveščevalna služba KOS aretirala praporščaka Ivana Borštnerja, ki mu je izročil ta dokument, 4. maja pa je SDV aretirala še novinarja Mladine Davida Tasića. Naslednji dan je Isajlović sodeloval pri hišni preiskavi v prostorih uredništva Mladine in tam po petih minutah na Tasićevi pisalni mizi našel primerek sporne fotokopije tega dokumenta.
Zaradi članka o enem izmed generalov JLA, ker naj bi vseboval elemente spodkopavanja socialističnega sistema, je zaslišal tudi takratnega novinarja Mladine Ervina Hladnika Milharčiča. Njegovo delovanje sta občutila tudi Boris A. Novak in Viktor Blažič. Zato je Novak junija lani napisal javni protest, ker je finančni minister Franc Križanič Isajlovića opisal kot častnega človeka in dolgoletnega prijatelja, s katerih se poznata še iz časov mladinske organizacije:
»Tudi sam sem imel čast spoznati g. Isajlovića, a ne kot nadobudnega funkcionarja Zveze socialistične mladine, temveč kot sotrudnika Službe državne varnosti, ki je decembra 1987 zasliševal publicista Viktorja Blažiča in mene – Blažiča kot avtorja glose Yugoslavia's Security Dilemmas ali Država na dražbi, mene pa kot vršilca dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Nove revije, ki je v dvojni številki 61-62 (maj–junij 1987) objavila to gloso. Besedilo je obravnavalo politične ambicije Jugoslovanske armade in je sprožilo vrsto groženj armadnega vrha in zloveščih zahtev po kazenski odgovornosti. Kot kažejo mnoga znamenja, je šlo za predigro k sojenju četverici.«
VEČ V TISKANI IZDAJI